Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Ključne besede: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1101; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,05 MB)