| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovni tabu in vulgarizmi : magistrsko delo
Tjaša Gerčar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Ključne besede: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 755; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
ALGORITEM ZA UGOTAVLJANJE IN RAZREŠITEV CIKLOV V TAKSONOMIJAH POMENSKIH GRAFOV
Marko Zabreznik, 2013, diplomsko delo

Opis: Pomenska mreža je model predstavitve človeškega znanja v računalniških sistemih. Pridobivanje podatkov za takšno mrežo poteka z uporabo algoritmov za odkrivanje znanja v besedilih ali pa jih vnaša človek, z avtoriteto na domensko specifičnem področju. Pri vnosih lahko pride do napak. V delu smo analizirali stanje na področju javno dostopnih baz znanja. Za izbrano bazo znanja smo uporabili primerno podatkovno strukturo. Izdelali smo nabor algoritmov za manipulacijo z grafi, ter implementirali Tarjanov algoritem za iskanje močno povezanih komponent. Najdene cikle smo označili in jih odstranili.
Ključne besede: pomenska mreža, taksonomije, pomenski graf, SCC
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 1266; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (16,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici