| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomembnost proste igre za predšolskega otroka
Uršula Berke, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je obravnavana prosta igra v predšolskem obdobju in njena pomembnost za otrokov razvoj. Prosta igra ima ključno vlogo pri otrokovem razvoju, zlasti v predšolskem obdobju. Velik vpliv ima na otrokov čustveni razvoj kot tudi na otrokovo zmožnost reševanja problemov. Prosta igra kot tudi druge oblike nestrukturiranih dejavnosti pomaga otrokom pri razvoju socialnih, osebnih in motoričnih sposobnosti ter veščin. Skozi prosto igro otroci krepijo in razvijajo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Posledice pomanjkanja svobodne igre se kažejo tudi v poznejših letih, vse do odraslosti. Otroci, ki so bili prikrajšani za svobodno igro, imajo večje težave z vključevanjem v družbo kot tudi težave s čustveno navezanostjo, izražanjem čustev in njihovim nadzorom. Pojavijo se lahko tudi narcistični nagibi. V empiričnem delu smo raziskali odnos strokovnih delavcev do proste igre. Zanimalo nas je, ali se zavedajo pomembnosti proste igre za otrokov razvoj, koliko časa ji posvetijo ter kakšno je mnenje strokovnih delavcev o njihovi vlogi med prosto igro. Rezultati so pokazali, da se strokovni delavci zavedajo pomembnosti proste igre in da omogočajo otrokom, da se vsakodnevno prosto igrajo, v povprečju med pol ure do eno uro na dan. Proste igre je največ med počitnicami ter nasploh pri bivanju na prostem. Strokovni delavci se zavedajo koristi, ki jih ima prosta igra na celoten otrokov razvoj, pri tem pa ne poudarjajo nobenega področja razvoja posebej.
Ključne besede: pomembnost, pomen, prosta igra, predšolski otroci
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 365; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Primerjalna analiza mednarodnih marketinških strategij proizvajalcev mobilnih telekomunikacijskih naprav
Andrej Tisel, 2017, magistrsko delo

Opis: Brezžične telekomunikacije so v zadnjih štiridesetih letih postale del vsakdanjega življenja. Celotno obdobje štiridesetih let pa so v tej industriji zaznamovali številni preobrati na vrhu. Prav zaradi teh preobratov je tržišče postalo visoko intenzivno konkurenčno in na takšnem zasičenem tržišču je marketing pomembna komponenta razlikovanja med proizvajalci. To pa je osnovni razlog za raziskavo in analizo te tematike. Osrednja tematika magistrskega dela je analiza različnih proizvajalcev mobilnih telekomunikacijskih naprav. Analizo smo tako izvedli s pomočjo preučevanja teorije mednarodnega marketinga oziroma natančneje mednarodnih marketinških strategij. Kasneje pa smo se lotili tudi lastne raziskave, ki nam je ponudila vpogled v obnašanje odjemalcev na tržišču. Tako smo se tekom pisanja osredotočili na štiri proizvajalce, ki so prisotni na slovenskem tržišču. Za omenjene smo opredelili različne poslovne statistike, na podlagi katerih smo ugotavljali njihovo uspešnost na tržišču. Zanimalo nas je ali so večji izdatki za marketing nujno povezani z večjimi prihodki. To pa nikakor ni celotna slika, saj nas je zanimalo tudi kakšne strategije ubirajo proizvajalci na tržiščih. Predvsem pa nas je zanimalo dejstvo, ali izbirajo enake strategije za dosego cilja ali pa se njihove strategije razlikujejo. Za potrebe tega smo zbrali podatke iz medijev in poslovnih poročil, da smo ugotovili, na kakšen način okvirno delujejo različni proizvajalci, kako so usmerjeni njihovi cilji in kakšne strategije predvidoma uporabljajo za uresničevanje teh strateških ciljev. Tekom naloge smo izvedli tudi raziskavo z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s statističnim programom, kjer smo iskali statistično značilne razlike med skupinami. Ključni del raziskave pa je bil ugotavljanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nakupno odločitev pametnega telefona odjemalca. V sklepnem delu smo tako ugotovili, da se proizvajalci razlikujejo po marketinških strategijah glede na tržni delež in dolžino prisotnosti na tržišču. Prav tako smo uspeli ugotoviti, da vložki v marketing niso sorazmerni z uspehi proizvajalcev na tržišču, tako torej predvidevamo, da obstajajo še drugi vplivni dejavniki uspeha. Nazadnje pa smo s pomočjo raziskave uspeli razbrati, da obstajajo razlike med spoloma glede na nakupno točko in glede na zaznavanje pomembnosti dejavnikov pri nakupu. Pri pomembnosti samih dejavnikov pri nakupu mobilnega telefona pa se je izkazalo, da je pomemben tako softverski, kot hardverski vidik. Ugotovili pa smo tudi, da se tisti, ki imajo za prvo asociacijo Apple in Samsung razlikujejo v določenih značilnostih pri pomembnosti nakupa nove naprave.
Ključne besede: Mednarodne marketinške strategije, pametni telefoni, brezžične telekomunikacije, marketinška analiza, marketinški splet, pomembnost pri nakupu mobilne naprave, SWOT analiza, Ansoff matrika, BCG matrika.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 637; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
KRIMINOLOŠKI POGLED NASILJA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH
Elena Knez Grah, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem iz kriminološkega vidika natančno obdelala vzroke in razloge zaradi katerih prihaja do nasilja na športnih prireditvah. Razumevanje vzrokov je namreč ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti in nasilja. Poznamo več klasifikacij nasilja in prav tako več vrst. Najbolj poznana kategorizacija agresivnosti je delitev, po Frommu, in sicer, na benigno in maligno agresivnost. Benigna agresivnost je tista agresivnost, ki je lastna vsem živim bitjem in nam je »vgrajena« v možgane. Uporabimo jo takrat, ko se počutimo življenjsko ogrožene, ko se borimo za življenje. Usmerjena je zgolj v odstranitev grožnje, njen cilj pa je ohranitev življenja. Maligna agresivnost pa je nasprotno tista vrsta agresije, ki nudi ljudem užitek, strast. Človek je edino živo bitje, ki je sposoben ubijanja, agresivnosti in mučenja, brez razloga, zgolj iz strasti. Pri tem celo zelo uživa. Prav zaradi tega je ključnega pomena razumevanje vzrokov agresivnosti, zlasti maligne. Obstaja več vrst maligne agresije. Lahko se namreč pojavlja v spontani obliki, ki jo imenujemo tudi maščevalna destruktivnost. Lahko pa je po drugi strani vezana na samo značajsko strukturo posameznika. Po mojem mnenju je ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti v množici in za samo delovanje množice, psihologija množice, mase ljudi. Slednja nam da odgovor na to, kako funkcionira neka masa ljudi, kakšna je njena dinamika, kakšna pravila veljajo v njej in podobno. Množica je živ institut, v kateri se njeni člani popolnoma identificirajo z njo. Svoj jaz, svoj razum, svoja stališča, svoj pogled na svet, skratka svojo identiteto v celoti nadomestijo z identiteto množice. Popolnoma se poistovetijo z množico. Pripadniki takih množic so običajno posamezniki, ki v življenju niso ničesar dosegli, so nepomembni, nimajo nobene moči, v življenju se jim nič ne dogaja. Raziskave so pokazale, da so največkrat ti ljudje tudi manj inteligentni in iz srednjega oziroma revnejšega sloja ljudi. V masi ljudi pa naenkrat postanejo zelo pomembni, dobijo moč, vsi ljudje se jih bojijo, počutijo se pomembne. Končno občutijo neko lastno vrednost. Dejavniki psihologije množice se delijo na zunanje, ki so lahko fizični ali socialni dejavniki ter na notranje dejavnike, ki sta individualna in kolektivna osebnost. Skozi svoje delo sem opredelila tudi vrste množic in njihove karakteristike ter dinamiko delovanja konkretne množice. Največ pozornosti sem namenila množicam na športnih prireditvah - torej navijačem. V zadnjem delu svojega diplomskega dela sem opisala tudi situacijo v Sloveniji ter normativno ureditev slednjega področja, torej nasilja na športnih prireditvah. Slednjega je v Sloveniji veliko, zlasti na nogometnih tekmah. Navijači namreč tam izražajo svojo zafrustriranost, svojo nepomembnost, nemoč, ki pa se na nogometnih tekmah pretvori v moč, pomembnost. Zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, prežeta s pravnimi prazninami. Ljudje z izrečenimi kaznimi za izgrednike, niso zadovoljni. Seveda se pojavlja vprašanje, kakšne bi naj bile kazni, da bi ustrezale vsem in bi bili vsi ljudje z njimi zadovoljni. Skratka tudi pri nas je nasilje na športnih prireditvah zelo prisotno in množičen pojav, zlasti na nogometnih derbijih.
Ključne besede: agresija, nasilje, benigna agresija, maligna agresija, psihologija množice, športne prireditve, nogometne tekme, moč, pomembnost.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 665; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (752,65 KB)

4.
Ključni dejavniki procesa odločanja pri nakupu ležišča
Petra Polutnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika. Kako dragoceno je spanje, po katerem se zbudimo spočiti in naspani, pa se pogosto zavemo šele takrat, ko spanca ni več. Ker v postelji preživimo tretjino svojega časa, je zelo pomembno, da ta čas preživimo oziroma prespimo kakovostno. Ponudba ležišč v Sloveniji presega povpraševanje. Posamezniki imajo na razpolago veliko izbirno območje, a ker je konkurenca med ponudniki vsak dan ostrejša, se nam je pojavilo vprašanje, kako se posameznik odloči za nakup določenega ležišča. Se odloča na podlagi blagovne znamke, cene, garancije, preizkusa, naravnih materialov ali zgolj na podlagi oglasov, priporočil prijateljev in znancev, prodajnega osebja ali prodajnega mesta? To je vprašanje, ki smo ga želeli raziskati in prikazati ključne dejavnike procesa odločanja, ki vplivajo na posameznika in ga privedejo do odločitve za nakup oz. nenakup ležišča. Teoretični del magistrskega dela je predstavljen v drugem poglavju. S pomočjo izbranega gradiva s področja problematike na področju nakupnega vedenja porabnikov smo opredelili kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike nakupnega vedenja. Predstavili smo proces odločanja pri nakupu ležišča ter dejavnike, ki vplivajo nanj, ter opredelili stopnje procesa odločanja. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg ležišč v Sloveniji in ključne dejavnike procesa odločanja pri nakupu ležišča. V drugem delu magistrskega dela predstavljamo raziskavo ključnih dejavnikov procesa odločanja pri nakupu ležišča in njihovo pomembnost. Ugotovili smo, da so osebe, vključene v raziskavo, izrazito racionalne. Na njih ne vpliva samo ena informacija, en oglas, ampak več dejavnikov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces odločanju pri nakupu ležišča, na podlagi rezultatov raziskave, so: priporočila prijateljev in znancev kot glavni viri informacij, naravni materiali kot glavna značilnost ležišča ter garancija ležišča kot daleč najpomembnejša dodatna storitev pri nakupu ležišča. Podrobnejše ugotovitve in predloge za ponudnike ležišč smo strnili v zaključnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: ključni dejavniki procesa odločanja, nakupno vedenje, dejavniki nakupnega vedenja, proces odločanja pri nakupu, stopnje procesa odločanja, aktivno in pasivno poznavanje, marketinško komuniciranje, gospodinjstvo, ležišče, trg ležišč v Sloveniji, pomembnost ključnih dejavnikov pri nakupu ležišč, poznavanje ležišč
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

5.
Stališča žensk do storitev estetskih posegov
Tanja Vidergar Kikel, 2016, magistrsko delo

Opis: Panoga estetske kirurgije postaja v sodobnem svetu vse pomembnejša in je v zadnjem desetletju v izrazitem porastu. Predvsem storitve nekirurških, minimalno invazivnih estetskih posegov so v zadnjem času precej zaželene zaradi hitrega učinka, hitrega okrevanja, cenovne dostopnosti in vsesplošne razpoložljivosti. Storitve nekirurških estetskih posegov izvajajo razni specialisti – poleg estetskih kirurgov tudi dermatologi in mnogi zobozdravniki. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da v številnih kozmetičnih salonih s pomočjo sodobne tehnologije izvajajo številne posege, ki omogočajo izboljšanje videza. Tudi storitve kirurških estetskih posegov so postale cenovno dostopnejše. Z magistrskim delom smo skušali razkriti, kakšna stališča do storitev estetskih posegov imajo ženske v Sloveniji, in kateri dejavniki vplivajo na njihova stališča do storitev estetskih posegov. Vzorec predstavlja 258 žensk, od tega 41 študentk, 175 delovno aktivnih žensk in 42 upokojenk. Ženske so izpolnjevale anketni vprašalnik, s katerim smo merili razne dejavnike, za katere se je v preteklih študijah izkazalo, da vplivajo na njihova stališča do storitev estetskih posegov. Ugotavljali smo vpliv dejavnikov: status delovne aktivnosti (študentke, zaposlene oz. trenutno brezposelne in upokojenke), izobrazba, okolje bivanja, pomen, pomembnost in vpliv videza na vsakdanje življenje, samozavest, telesna samopodoba, stopnja strahu pred staranjem in izpostavljenost masovnim medijem (televiziji in revijam za ženske). S posebno lestvico ugotavljanja stališč žensk do storitev estetskih posegov smo določili njihova splošna stališča (intrapersonalna komponenta), družbeno motivacijo (socialna komponenta) in njihove namere glede storitev estetskih posegov v prihodnosti (odločitvena komponenta). Ugotavljali smo korelacijo med rezultati merjenja posameznih dejavnikov in rezultati treh komponent, s katerimi smo merili njihova stališča do storitev estetskih posegov. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v stališčih žensk do storitev estetskih posegov glede na status delovne aktivnosti, glede na okolje, kjer živijo, glede na njihovo prepričanje o pomembnosti, pomenu in vplivu videza na vsakdanje življenje, glede na njihov strah pred staranjem in glede na izpostavljenost revijam za ženske. Razlik med njihovimi stališči do storitev estetskih posegov pa nismo zaznali glede na njihovo izobrazbo, glede na njihovo telesno samopodobo in glede na izpostavljenost televiziji. V magistrskem delu je zajeta tudi podrobnejša analiza vplivov posameznih dejavnikov na posamezne komponente konstrukta stališča do storitev estetskih posegov. Ženske imajo bolj pozitivno stališče do storitev estetskih posegov na splošno. Da bi bile privlačnejše drugim, so do storitev estetskih posegov najbolj pozitivno naravnane študentke, sledijo zaposlene oz. trenutno brezposelne ženske in kot zadnje upokojenke, ki so s tega vidika najmanj zainteresirane za storitve estetskih posegov. Kar pa zadeva njihove namere glede storitev estetskih posegov v prihodnosti, imajo statistično najbolj pozitivna stališča do storitev estetskih posegov študentke, neodločene so zaposlene oz. trenutno brezposelne ženske, pri upokojenkah pa je verjetnost za odločitev za storitev estetskega posega v prihodnosti najmanjša. Kljub vsemu jih je kar 46,1 % vseh prepričanih, da se v prihodnosti zanje ne bodo odločile. Večina jih je prepričanih, da obstaja precejšen pritisk na ženske, da ostanejo mladostne, medtem ko se starajo. Večinoma se strinjajo, da če človek ni zadovoljen s svojim videzom, naj poseže po storitvah estetskih posegov.
Ključne besede: stališča, estetski posegi, telesna samopodoba, strah pred staranjem, pomembnost videza, izpostavljenost medijem
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJA
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes. V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 1159; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
POMEMBNOST PRI REVIDIRANJU, IZGOVOR ALI DEJSTVO?
Sara Šobernik, 2015, diplomsko delo

Opis: V procesu revizije mora revizor podati mnenje, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Da lahko revizor izrazi to mnenje, mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da računovodski izkazi kot celota ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Revizor mora za pridobitev zagotovila v fazi načrtovanja revizije opredeliti pomembnost pri revidiranju, katere izračun pa z Mednarodnimi standardi revidiranja ni natančno opredeljen, ampak je stvar revizorjeve strokovne presoje. Čeprav je včasih pomembnost težko določiti, so dobre presoje o njej bistvenega pomena za uspešno revizijo. Diplomsko delo je razdeljeno na tri poglavja. Prvo poglavje predstavlja teoretična izhodišča o pomembnosti. Drugo poglavje predstavlja pretekle raziskave na temo pomembnosti in ugotovitve, ki sem jih dobila na podlagi preteklih raziskav. Zadnje poglavje je namenjeno sklepu o mojih ugotovitvah.
Ključne besede: revidiranje, pomembnost, pomembnost pri revidiranju, strokovna presoja
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 634; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (893,22 KB)

8.
OPERATIVNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST KOT UČEČA SE ORGANIZACIJA
Nevenka Urbančič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Sodobna družba in vse hitrejši gospodarski razvoj narekujeta vse intenzivnejše spremembe delovnega okolja, ki močno vplivajo tudi na neprofitne zdravstvene organizacije. Potrebno je strmeti k čim večji hitrosti prilagajanja novo nastalim spremembam. Organizacija mora biti fleksibilna, inovativna in imeti nizko stopnjo hierarhije. Glavni cilj današnjega časa je, da se dosega maksimalna kakovost storitev ter konkurenčnost ostalim neprofitnim zdravstvenim organizacijam, ki so ponudniki ekvivalentnih storitev na istem trgu dela. Vse je moč doseči z uvajanjem koncepta učeče se organizacije v neprofitne zdravstvene organizacije. Medsebojno delovanje znotraj ene organizacijske enote ter sodelovanje z drugimi organizacijskimi enotami je ključnega pomena v zdravstvu. V raziskavi na eni strani izpostavimo zdravstvene delavce s področja anesteziološke dejavnosti in na drugi strani zdravstvene delavce s področja operativne dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. S pomočjo anketnega vprašalnika pridobimo subjektivne statistične podatke glede prisotnosti elementov učeče se organizacije v raziskovanih enotah. Zanima nas predvsem subjektivna ocena zaposlenih glede zavedanja pomembnosti učenja, pridobivanja novega znanja, pomembnosti znanja, odgovornosti za opravljanje lastnega dela in odgovornosti do celotne organizacije. Pozornost namenimo oceni zaposlenih glede zastavljenih ciljev izobraževanja, delovanja tima, oceni medsebojnih odnosov, sodelovanju in komunikaciji v timu in komunikaciji z ostalimi multidisciplinarnimi timi. Analiziramo tudi oceno sodelovanja z vodjo tima ter zavedanje pomembnosti sprememb, ki so nujno potrebne za delovanje in skupno reševanje problemov v njihovem timu. Na podlagi raziskave z gotovostjo lahko potrdimo, da so prisotni elementi učeče se organizacije na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok kot tudi v Operacijskem bloku. Kažejo se manjše razlike med subjektivnimi ocenami anketirancev ene in druge organizacijske enote, ki pa niso statistično pomembne narave. Anketiranci obeh organizacijskih enot slabše ocenjujejo zaupnost med člani tima ter vzajemno sodelovanje pri oblikovanju vizije in ciljev tima. Iz med osem predpostavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili, vse ostale smo zavrnili. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izobrazbenimi skupinami obeh enot in oceno stopnje pomembnosti izobraževanja. Zaposleni do 30 let starosti bolje ocenjujejo kriterije pomembnosti učenja kakor zaposleni od 51 let starosti naprej. Zaposleni Operacijskega bloka bolje ocenjujejo kriterije odgovornosti kakor zaposleni Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok.
Ključne besede: učeča se organizacija, organizacijsko učenje, pomen učenja, pomembnost znanja, teoretični modeli
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 925; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

9.
IZBIRA DEJAVNOSTI PROSTEGA ČASA GENERACIJE X IN Y GLEDE NA STATUS ZAPOSLITVE
Mateja Završnik Pogačar, 2014, magistrsko delo

Opis: Današnji hiter življenjski in delovni ritem že skoraj popolnoma obvladujeta človekovo življenje. Obveznosti na delu in izven dela so že v takšnem obsegu, da nam primanjkuje časa za osebno življenje in za naš prosti čas. Vsekakor pa je prosti čas pomemben in potreben, saj omogoča uresničitev naših želja izven vsakodnevnih obveznosti, omogoča našo osebno rast in je sestavni del kakovosti življenja. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo v svojem prostem času, nimajo natančno zasnovanih ciljev, saj jih uresničujemo na osnovi svojih lastnih interesov, ki se med generacijami razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi glede na status zaposlitve. Glavno področje obravnave magistrskega dela je pojem prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezavi z generacijama X in Y ter generacijske razlike glede na status zaposlitve. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev prostega časa, predstavili smo njegovo zgodovino, vpliv dela na prosti čas, njegove dejavnike, načela in funkcije prostega časa ter dejavnosti prostega časa. Prav tako smo opredelili generacijo X in Y, predstavili posamezne lastnosti in razlike obeh generacij glede na status zaposlitve. V empiričnem delu smo s pomočjo pridobljene ciljne skupine 253 pripadnikov generacije X in Y iz območja celotne Slovenije ugotavljali razpoložljivost prostega časa generacije X in Y glede na status zaposlitve, pomembnost posamezne dejavnosti prostega časa in načine preživljanja prostega časa. Uporabili smo metodo SWING, s katero smo ugotavljali pomembnost dejavnosti prostega časa, in s pomočjo programa Web-HIPRE sestavili drevo dejavnosti prostega časa. Analizirali in interpretirali smo pridobljene rezultate, ki kažejo, s katerimi dejavnostmi se generaciji X in Y ukvarjata glede na njen zaposlitveni status, zavrnili ali potrdili postavljene hipoteze in podali ključne ugotovitve raziskave ter priporočila.
Ključne besede: Prosti čas, pomembnost prostega časa, dejavnosti prostega časa, zaposlenost in brezposelnost, generacija X in Y, metoda SWING, struktura dejavnosti prostega časa, Web-HIPRE.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 1019; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

10.
NAKUPNO VEDENJE STAREJŠIH S POUDARKOM NA NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH
Nataša Žnuderl, 2013, magistrsko delo

Opis: Temo, ki jo obravnavamo v tem magistrskem delu, smo izbrali zato, ker je na osnovi statističnih podatkov in projekcij za svet, Evropo in tudi za Slovenijo pričakovati intenzivno staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva ne pomeni le demografskega problema, ampak tudi ekonomskega. In ker sem zaposlena v marketingu nakupovalnega središča, me zanima, kako se bodo morala nakupovalna središča v naslednjih desetletjih prilagoditi in spremeniti, če bodo želela uspešno zadovoljevati potrebe njihovih ciljnih skupin - v tem primeru starejših. Vodstvo nakupovalnih središč se mora zavedati, da bodo (če že niso) starejši v prihodnosti ena izmed njihovih glavnih ciljnih skupin, saj je starejših številčno vedno več, prav tako pa je njihova kupna moč zelo pomembna. Da lahko opredelimo nekaj predlogov za razvoj nakupovalnih središč v Podravju v prihodnosti, je pomembno, da vemo, kakšne so demografske značilnosti starejših v Podravju in kakšne so njihove nakupne navade. Med starejšimi, starimi 55 let in več iz Podravja smo izvedli raziskavo, ki smo jo analizirali in na njeni osnovi potrdili ali zavrnili zastavljene hipoteze, ki se večinoma nanašajo na ugotavljanje statistično pomembnih razlik med različnimi dejavniki, nekatere pa se nanašajo na ugotavljanje statistične povezanosti med dejavniki. Če povzamemo nekaj najpomembnejših ugotovitev, lahko povemo, da so med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti dejavnikov nakupovanja v nakupovalnih središčih, prav tako smo ugotovili, da je izobrazba statistično povezana s pogostostjo nakupovanja v nakupovalnih središčih, da je stan starejših statistično povezan z vrsto nakupljenih izdelkov glede na lokacijo in tip prodajaln, prav tako smo ugotovili, da so med starejšimi z različnimi prostočasnimi aktivnostmi statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupovanja v nakupovalnih središčih, starost starejših je statistično povezana z ocenjevanjem pomembnosti socialnih (in drugih) vidikov nakupovanja ter da so med starejšimi z različnimi dohodki, ki so v zadnjem letu nakupovali v nakupovalnih središlih, statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupa. Če strnemo vse zapisano, lahko rečemo, da smo ugotovili, da se starejši iz Podravja ne razlikujejo veliko od starejših v Sloveniji, za katere so dostopni statistični podatki.
Ključne besede: STAREJŠI, PORABNIKI, STARANJE PREBIVALSTVA, NAKUPOVANJE, NAKUPNO VEDENJE, NAKUPOVALNA SREDIŠČA, TIPI PRODAJALN, DEJAVNIKI NAKUPOVANJA, POMEMBNOST, ZADOVOLJSTVO
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1477; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici