| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dela na domu na pedagoški kader
Tina Despotovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili definicijo dela na domu, zakonodajo, ki ureja delovanje dela na domu, ter opisali prednosti in slabosti, ki jih delo na domu predstavlja. Pogledali smo si tudi, kako se pripraviti na začetek dela na domu in kakšno je delo na domu v kriznih razmerah. V drugem delu smo raziskovali vpliv dela na domu na pedagoški kader. Raziskovali smo zadovoljstvo pedagogov z delom na domu in njihovo zadovoljstvo z nadrejenimi. Ugotavljali smo razlike med pedagogi iz osnovnih, srednjih in višjih šol, ter razlike med pedagogi z družinami ali brez. Na podlagi rezultatov smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za lažjo predstavo smo uporabili grafe in tabele z uporabo Excela. Za analizo raziskovalnih vprašanj pa smo uporabili program SPSS.
Ključne besede: delo na domu, pedagoški kader, prednosti, pomanjkljivosti
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja dela
Žana Lončarič Rangus, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Ključne besede: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Lara Knapić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 909; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Hudodelsko združevanje - teoretične dileme in sodna praksa : magistrsko delo
Luka Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Ključne besede: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1499; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (972,23 KB)

5.
Izbrani problemi na področju goljufij pri ddv
Maja Brandšteter, 2018, diplomsko delo

Opis: Po ocenah Evropske komisije znaša primanjkljaj pri samo čezmejnem trgovanju kar 50 milijard prihodkov držav članic, kateri je nastal zaradi nezakonitih dejavnosti, kot so davčne goljufije. Vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost je leta 2015 znašala 152 milijard evrov. Evropska komisija se zaveda resnih problemov, ki so nastali vse od leta 1993, ko je bil vzpostavljen obstoječ sistem davka na dodano vrednost, ti so nastali zaradi zastarelega sistema in razvoja v gospodarstvu. Slednje je razlog, da je Komisija ukrepala in pripravlja nove predloge, ki predstavljajo daleč najbolj obsežno reformo na področju sistema davka na dodano vrednost. Predlogi so zapisani v akcijskem načrtu, ki ga je Komisija pripravila leta 2016. V diplomski nalogi smo si zato zadali cilj raziskati pomanjkljivosti davčnega sistema, iz kakšnega razloga prihaja do tako velikih zneskov primanjkljaja prihodkov, raziskati nekaj rešitev, ki bi se uvedle, da bi se doseglo zmanjšanje števila davčnih goljufij in kaj bi to pomenilo za države članice. Pred samo raziskavo pa je potrebno opredeliti izraz davčna goljufija, kakor tudi pojasniti, na kakšni podlagi veljajo trenutna pravila davčnega sistema Evropske unije.
Ključne besede: davčna goljufija, davek na dodano vrednost, davčni sistem, pomanjkljivosti davčnega sistema, predlogi izboljšave davčnega sistema EU.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1151; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (524,85 KB)

6.
Konstrukcijska zasnova senčnika na Mariborski tržnici
Gregor Štefanec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena zgodovina in senčenje Mariborske tržnice. Diplomska naloga se osredotoča na pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici in na iskanje rešitev za te pomankljivosti. Model obstoječe konstrukcije, model optimizirane konstrukcije in analize so bili narejeni v CAD programu Catia. Rezultati diplomskega dela kažejo na to, da trenutna konstrukcija ni primerna za različne vremenske razmere, ki so prisotne v mestu Maribor. V diplomski nalogi so podane konstrukcijske in materialne rešitve, ki bi lahko rešile pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici.
Ključne besede: Mariborska tržnica, senčnik, konstrukcijska zasnova, pomanjkljivosti konstrukcije, predlog optimizacije
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 2132; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

7.
Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjem
Katja Dadič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1457; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
RAZŠIRJENOST IN PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV V SLOVENIJI
Edina Buzadžić Hedl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano širjenje okužbe s HIV ter načini preprečevanja v Sloveniji. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti razširjenost okužbe s HIV od prve pojave pa vse do danes ter kako se v Republiki Sloveniji preprečuje nadaljnje širjenje. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V strukturni obliki smo s pomočjo literature prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo virus humane imunske pomanjkljivosti, načine širjenja ter razmnoževanja virusa, simptome, diagnosticiranje, testiranje ter zdravljenje okužbe s HIV. Predvsem smo se osredotočili na načine preprečevanja same okužbe s HIV v Sloveniji. Opisali smo postopke in načine preprečevanja okužbe preko spolnega stika, krvi in krvnih izdelkov ter iz matere na otroka. Spoznali smo, da okužba z virusom HIV še zmeraj predstavlja javnozdravstveno težavo, tako po svetu kot v Sloveniji. Čeprav je število okuženih s HIV v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami relativno majhno, število okuženi še naprej raste. Tako kot po svetu predstavljajo tudi v Sloveniji moški, ki imajo spolne odnose z moškimi glavno rizično skupino. Leta 2009 je Republika Slovenija sprejela Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/AIDS 2010-2015, v kateri so opisani postopki ter priporočila o tem, kako preprečiti okužbe s HIV. Pomembno vlogo pri izvajanju teh postopkov in priporočil imajo pri nas vladne in nevladne organizacije.
Ključne besede: HIV, AIDS, Slovenija, preprečevanje, razširjenost, virus, spolno prenosljive okužbe, virus humane imunske pomanjkljivosti
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
ANALIZA SPLETNE STRANI TRGOVINE NA DROBNO PRIMER SPLETNE STRANI: MERCATOR D.D.
Klementina Jerič, 2015, diplomsko delo

Opis: Trgovina na drobno se je v zadnjih letih razširila in opravlja že skozi vso zgodovino funkcijo menjave med proizvajalci, ponudniki in končnimi potrošniki. Podjetja morajo zaradi hitrega napredka slediti trendom ter ugoditi zahtevam potrošnikov. V ta namen je veliko podjetij uvedlo spletno trgovino z dobrim imenom, ki jo promovira, vzdržuje in zagotavlja varnost kupcem. Obiskovalci bodo zadovoljni s spletno stranjo in jo bodo ponovno obiskali, če bo privlačna ter kakovostna. Obravnavana tema je aktualna in ponuja odprte možnosti, kar je moj glavni razlog za izbiro te teme. V diplomskem seminarju je predstavljena trgovino na drobno, elektronsko poslovanje in spletno trgovino. Podrobneje so opisane organizacijske strukture trgovine na drobno in prednosti ter slabosti elektronskega poslovanja in spletne trgovine. Navedla sem tudi pomembne elemente za uspešno spletno stran ter kako pomemben je način plačevanja v spletni trgovini. V praktičnem delu sem se osredotočila na analizo spletne strani trgovine Mercator d.d.. Predstavila sem skupino Mercator skozi njeno celotno zgodovino. Ker je skupina Mercator imela v zadnjih letih kart nekaj vzponov in padcev je bilo na voljo veliko zanimivih in relevantnih informacij. Ko sem se osredotočila na analizo spletne strani sem ugotovila, da je spletna stran trgovine Mercator zelo obsežna in kreativna. Izpostavila sem ključne elemente, pomembne za uspešno spletno stran, ter na podlagi le teh spletno stran tudi opisala. Prišla sem do zaključka, da je spletna stran res dobro narejena, je kreativna in barvno usklajena ter upošteva vse dejavnike, ki so pomembni za uspešnost spletne trgovine.
Ključne besede: trgovina na drobno, elektronsko poslovanja, spletna trgovina, prednosti in pomanjkljivosti v spletni trgovini, plačevanje v spletni trgovini
Objavljeno v DKUM: 03.12.2015; Ogledov: 1738; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
FORMALNO NEPOPOLNA PONUDBA V PRAKSI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE V LETU 2013
Nina Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje predstavlja pomemben del javnih financ, zato želijo naročniki v postopku javnega naročanja izbrati ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Pri tem pa včasih pozabijo, da mora biti ponudba izbranega ponudnika v času izdaje odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika popolna, kar pomeni, da ne sme vsebovati niti formalnih pomanjkljivosti, razen, če so le te tako neznatne, da gre za nebistvene formalne pomanjkljivosti, ki so podrobneje določene v zakonu. V kolikor ponudba vsebuje pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila govorimo o formalno nepopolni ponudbi za katero zakon predpisuje, da morajo naročniki pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe. Vendar pa okviru instituta formalno nepopolne ponudbe niso dovoljeni vsi popravki oziroma dopolnitve, zato sem v svojem diplomskem delu predstavila posamezne pomanjkljivosti, ki jih je dovoljeno dopolnjevati in tiste, ki jim zakon tega ne dovoljuje. V praksi prihaja predvsem do sporov kdaj določeno ponudbo šteti za formalno nepopolno, kdaj gre za ponudbo z nebistvenimi pomanjkljivostmi in kdaj za nepopolno ponudbo, ki je ni dovoljeno dopolnjevati. V svoji diplomski nalogi sem te pojme podrobno analizirala in jih predstavila tudi skozi prakso Državne revizijske komisije v letu 2013.
Ključne besede: javno naročanje, formalno nepopolna ponudba, nebistvene formalne pomanjkljivosti, popolna ponudba, zahtevek za revizijo
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 2292; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (495,29 KB)

Iskanje izvedeno v 2.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici