| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLOŽAJ ŽENSKE V VISOKEM PLEMSTVU NA PRIMERU MARGARETE TIROLSKE IN BARBARE CELJSKE
Nina Lešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Položaj ženske v visokem plemstvu v srednjem veku je bil zaznamovan predvsem z njeno podrejenostjo moškemu spolu. Idealno podobo ženske so narekovali krščanski duhovniki in teologi, ki s samimi ženskami niso imeli neposrednega stika. Ženskina življenjska pot je bila določena že ob rojstvu. Najprej je zanjo odgovarjal oče, ki je želel svojo hčer čim bolje omožiti, in tako je bilo dekle velikokrat le sredstvo za dosego očetovih ciljev. Po poroki je zanjo odgovarjal mož in poskrbeti je morala za potomstvo. Samostojnosti so ženske uživale bolj malo. Kljub temu pa najdemo izjeme – ženske, ki so se uspele povzpeti iz danega družbenega okvirja. Plemkinje so ob poroki dobile doto, s katero so samostojno razpolagale, nadzirale so svoja posestva, nekatere so nadomeščale svoje može pri njihovih poslih, ko so bili ti odsotni ... Zato ne moremo trditi, da ženske oziroma plemkinje v srednjem veku niso imele politične moči. Takšna primera sta med drugim Margareta Tirolska in Barbara Celjska. Ženski, ki sta obvladali politično dogajanje in dobro poznali diplomacijo takratnega časa. Čeprav sta se razlikovali po družbenem položaju in sta prihajali iz različnih rodbin, sta bili obe pomembni predstavnici sodobnih žensk.
Ključne besede: Srednji vek, položaj ženske v družbi, visoko plemstvo, Margareta Tirolska, Barbara Celjska.
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 2646; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (931,90 KB)

2.
VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE IN VPLIVNI DEJAVNIKI ZAPOSLITVE ŽENSK
Polona Gomboc, 2013, diplomsko delo

Opis: Ženske so danes obravnavane kot nepredvidljiva delovna sila, saj se v življenju srečujejo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo njihovo poklicno pot - bodisi materinstvo, spolna diskriminacija in stereotipi, ki so na nek način še vedno prisotni v družbi. Ženske so danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, vendar pa kljub temu zasedajo nižja delovna mesta, njihova bruto plača pa je v povprečju še vedno nižja od moške. Diplomsko delo obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev za izobraževanje in na odločitev za zaposlitev žensk. Velik pomen pri teh odločitvah imajo družba, vrednote in norme v kulturi, v kateri živimo. Prav tako pa k odločitvi za izobraževanje velikokrat pripomore tudi izboljšanje ekonomskega statusa posameznice. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo opisali zgodovino izobraževanja in zaposlovanja žensk vse do danes, opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlitev ter jih povezali z vlogo žensk, ki jo imajo v organizaciji. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni in psihološki dejavniki vplivajo na odločitve za izobraževanje žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na zaposlovanje žensk – kateri dejavnik prevladuje ter kakšen pomen se pripisuje ostalim dejavnikom. S tem smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar ženske spodbuja in motivira za izobraževanje in zaposlovanje.
Ključne besede: položaj žensk v družbi nekoč in danes, vpliv dejavnikov, diskriminacija, ženske na menedžerskih položajih
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1393; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (871,45 KB)

3.
Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletju
Anja Muhič, 2016, magistrsko delo

Opis: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Ključne besede: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 721; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici