| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 469; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Ključne besede: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 2007; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletju
Anja Muhič, 2016, magistrsko delo

Opis: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Ključne besede: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

4.
PRAVNI POLOŽAJ ŽENSK V GRŠKI ANTIKI
Tjaša Banko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika pravnega položaja žensk v grški antiki. Najprej sem raziskala posamezna obdobja Grčije v zgodovini in jih na kratko opisala. Nato sem se usmerila v ideologijo in status žensk, ki je prevladoval v takratnem času. Zanimalo me je, kakšen je bil zunanji izgled žensk, kako so bile urejene razmere v družini. v kaj so ženske verjele, ali so lahko imele svojo lastnino, kakšen je bil politični in ekonomski položaj ter ali je tudi za ženske obstajal prosti čas in zabava. Glavni del moje naloge pa je nato razdeljen na status žensk v Atenah in Šparti. Naredila sem kratko primerjavo žensk v dveh, nam najbolje poznanih mestnih državah. Poskušala sem povzeti obdobje od samega rojstva pa vse do smrti. Življenje žensk je bilo v antični Grčiji skrajno utesnjeno, saj so jim vedno za petami bili možje, očetje in bratje, torej osebe moškega spola, ki so nad njimi in njihovimi življenji imeli skoraj popoln nadzor. Zelo redko so lahko ženske sodelovale v politiki, niso mogle dedovati lastnine in zaupano jim je bilo bore malo denarja. Dekleta so se možila zelo mlada, ponavadi z veliko starejšim moškim, ki jim ga je izbral njihov oče.
Ključne besede: Ženske, antična Grčija, status, politični in ekonomski položaj, Šparta, Atene.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1740; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (826,54 KB)

5.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 4518; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

6.
VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE IN VPLIVNI DEJAVNIKI ZAPOSLITVE ŽENSK
Polona Gomboc, 2013, diplomsko delo

Opis: Ženske so danes obravnavane kot nepredvidljiva delovna sila, saj se v življenju srečujejo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo njihovo poklicno pot - bodisi materinstvo, spolna diskriminacija in stereotipi, ki so na nek način še vedno prisotni v družbi. Ženske so danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, vendar pa kljub temu zasedajo nižja delovna mesta, njihova bruto plača pa je v povprečju še vedno nižja od moške. Diplomsko delo obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev za izobraževanje in na odločitev za zaposlitev žensk. Velik pomen pri teh odločitvah imajo družba, vrednote in norme v kulturi, v kateri živimo. Prav tako pa k odločitvi za izobraževanje velikokrat pripomore tudi izboljšanje ekonomskega statusa posameznice. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo opisali zgodovino izobraževanja in zaposlovanja žensk vse do danes, opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlitev ter jih povezali z vlogo žensk, ki jo imajo v organizaciji. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni in psihološki dejavniki vplivajo na odločitve za izobraževanje žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na zaposlovanje žensk – kateri dejavnik prevladuje ter kakšen pomen se pripisuje ostalim dejavnikom. S tem smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar ženske spodbuja in motivira za izobraževanje in zaposlovanje.
Ključne besede: položaj žensk v družbi nekoč in danes, vpliv dejavnikov, diskriminacija, ženske na menedžerskih položajih
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1640; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (871,45 KB)

7.
8.
Higiena, kozmetika in nakit v antičnem Rimu
Saša Omahna, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi HIGIENA, KOZMETIKA IN NAKIT V ANTIČNEM RIMU sem s svojim lastnim pristopom predstavila zanimive podrobnosti iz osebnega in družbenega življenja prebivalcev starega Rima, njihovih higienskih navad, skrbi za osebno lepoto in dnevno svežost; predstavila pa sem tudi načine in navade ličenja ter uporabe nakita pri Rimljankah.
Ključne besede: antika, rimska družba, družbeni položaj Rimljanke, vloga ženske, kozmetika, moda, nakit, terme, higiena.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3759; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

9.
POLOŽAJ ŽENSKE V VISOKEM PLEMSTVU NA PRIMERU MARGARETE TIROLSKE IN BARBARE CELJSKE
Nina Lešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Položaj ženske v visokem plemstvu v srednjem veku je bil zaznamovan predvsem z njeno podrejenostjo moškemu spolu. Idealno podobo ženske so narekovali krščanski duhovniki in teologi, ki s samimi ženskami niso imeli neposrednega stika. Ženskina življenjska pot je bila določena že ob rojstvu. Najprej je zanjo odgovarjal oče, ki je želel svojo hčer čim bolje omožiti, in tako je bilo dekle velikokrat le sredstvo za dosego očetovih ciljev. Po poroki je zanjo odgovarjal mož in poskrbeti je morala za potomstvo. Samostojnosti so ženske uživale bolj malo. Kljub temu pa najdemo izjeme – ženske, ki so se uspele povzpeti iz danega družbenega okvirja. Plemkinje so ob poroki dobile doto, s katero so samostojno razpolagale, nadzirale so svoja posestva, nekatere so nadomeščale svoje može pri njihovih poslih, ko so bili ti odsotni ... Zato ne moremo trditi, da ženske oziroma plemkinje v srednjem veku niso imele politične moči. Takšna primera sta med drugim Margareta Tirolska in Barbara Celjska. Ženski, ki sta obvladali politično dogajanje in dobro poznali diplomacijo takratnega časa. Čeprav sta se razlikovali po družbenem položaju in sta prihajali iz različnih rodbin, sta bili obe pomembni predstavnici sodobnih žensk.
Ključne besede: Srednji vek, položaj ženske v družbi, visoko plemstvo, Margareta Tirolska, Barbara Celjska.
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 2914; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (931,90 KB)

10.
SEM JAZ ODRAZ ... ANALIZA ŽENSKE SAMOZAVESTI V REVIJALNEM TISKU
Monika Špes, 2010, diplomsko delo

Opis: Mediji igrajo pomembno vlogo v našem življenju, saj nas zabavajo, informirajo ter mnogokrat tudi vznemirjajo. Del medijske scene so tudi revije za ženske, ki imajo visoko mesečno naklado. Zanimalo me je, kaj je tisto, kar dela sedanje revije za ženske tako zanimive in brane, ter kako se razlikujejo od tistih izpred petdesetih let. Za potrebe diplomske naloge sem izbrala revijo Naša žena iz let 1960 in 1961 ter iz let 2007 in 2008 ter Cosmopolitan iz let 2007 in 2008. Diplomsko nalogo sem razdelila na štiri poglavja, v prvem poglavju sem opisala ženske revije. V drugem poglavju sem analizirala naslovnice revij ter jih primerjala med seboj. V tretjem poglavju sem primerjala modne trende in modne smernice ter opisala, kako se je moda spreminjala v zadnjih petdesetih letih. V četrtem poglavju sem opredelila položaj žensk danes ter pred petdesetimi leti ter analizirala težave, ki so se pojavile v svetovalnih rubrikah revij.
Ključne besede: ženske revije, naslovnica, fotografija, modni trendi, položaj žensk, svetovalne rubrike
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 2281; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici