| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Korporativno produktivno vzdrževanje tehničnih naprav
Edvard Krieger, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo korporativno produktivno vzdrževanje (KPV) tehničnih naprav, ki je zasnovano na osnovi integracije pozitivnih lastnosti do sedaj nam znanih postopkov vzdrževanja. Osnova je metoda Celovitega produktivnega vzdrževanja (Total Productive Maintenance – TPM), ki je bila v prejšnjem stoletju zasnovana na Japonskem. Nekatere stebre te metode smo spremenili (nadgradili) na osnovi naših izkušenj, ki smo jih z leti pridobivali na področju vzdrževanja tehničnih naprav. Kot primer v nalogi predlagamo implementacijo KPV na področju vzdrževanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (Automated External Defibrillator – AED) na osnovi naših praktičnih izkušenj in podajamo prednosti takega vzdrževanja.
Ključne besede: vzdrževanje, Total Productive Maintenance, korporativno produktivno vzdrževanje, geostrateško položaj, defibrilator
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

2.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, magistrsko delo

Opis: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Ključne besede: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 658; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

4.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu upravljanja
Tamara Bratkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Notranji revizor v dvotirnem sistemu upravljanja predstavlja podporo pri vodenju poslov in delovanju, predvsem na področju uprave. V diplomskem delu najprej opredelimo pojma notranja revizija in notranji revizor, naloge notranjega revizorja ter namen in cilje notranje revizije. Poudarimo tudi pomembno vlogo notranje revizije pri odkrivanju in odpravljanju prevar ter dodano vrednost, ki jo podjetju prinaša notranjerevizijska dejavnost. Nadalje opredelimo dvotirni sistem upravljanja, podrobneje opišemo njegovo strukturo, poudarimo glavne prednosti in slabosti tega sistema ter na koncu predstavimo še konflikt interesov in problem informacijske asimetrije v dvotirnem sistemu upravljanja. V zadnjem poglavju predstavimo položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu, kjer je na položaj notranjega revizorja pomembno vplivala novela ZGD-1I.
Ključne besede: Notranja revizija, dvotirni sistem upravljanja, položaj notranjega revizorja, novela ZGD-1I
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 486; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (884,33 KB)

6.
Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji
Nina Pignar, 2018, magistrsko delo

Opis: Mala podjetja v Sloveniji predstavljajo pomembno vlogo, saj večinski delež vseh podjetij v državi pripada njim. Postajajo močna in uspešna tudi na nacionalnih ravneh gospodarstva. V zadnjih letih se njihovo število povečuje, kar predstavlja odlične priložnosti za nova delovna mesta in posledično manj brezposlenih in boljše socialno stanje v državi. V podravski regiji je v ospredju občina Maribor, ki ima dobre napovedi za krožno gospodarstvo in veliko podpore za uspeh. V Podravju je še veliko neizkoriščenih naravnih virov, ki znajo v prihodnosti veliko doprinesti gospodarstvu. Kljub še zmeraj precej veliki brezposlenosti v podravski regiji se rezultati izboljšujejo. S pomočjo stremenja k pospešenemu dvigu gospodarstva je prihodnost obetavna. Velik pomen k uspešnim podjetjem pripomorejo človeški viri. Zadovoljni zaposleni predstavljajo pomembno funkcijo, s katero ima podjetje najboljše pogoje za uspešno poslovanje. Zadovoljni zaposleni v podjetje prinesejo številne koristi, ki so pogoj tako za osebni kot tudi poslovni uspeh. Magistrsko delo z naslovom Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali položaj malih podjetij v podravski regiji. Pojem zadovoljstva zaposlenih smo opredelili po različnih avtorjih ter podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva zaposlenih, povezanih z njihovim ekonomskim položajem. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji in te podatke interpretirali.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, ekonomski položaj, mala podjetja, podravska regija, dejavniki zadovoljstva.
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 536; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

7.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 528; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Položaj in prepoznavnost blagovne znamke Fruc na slovenskem trgu
Leonela Domitrovič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučili bomo različne marketinške teorije, ki govorijo o pomenu blagovne znamke za podjetje, njenem položaju, prepoznavnosti in pozicioniranju. V nadaljevanju predstavljamo metode in tehnike, ki pomagajo pri raziskavi in posledično pri podajanju predlogov. Predstavljeni so nekateri osnovni modeli, ki pomagajo razumeti opredelitev blagovne znamke in njen položaj, prepoznavnost in pozicioniranje na trgu. Naša tematika se nanaša na panogo sadnih brezalkoholnih pijač. Osredotočili se bomo na blagovno znamko sadnih sokov Fruc, ki je blagovna znamka v lasti podjetja Fructal, d.o.o. Zanimalo nas je, kako se potrošniki odzivajo na blagovno znamko na trgu. Za uspeh blagovne znamke sta ključna dober položaj in prepoznavnost na zasičenem trgu sadnih pijač v Sloveniji. Z raziskavo bomo dobili jasnejšo sliko stanja v panogi sadnih pijač v Sloveniji in videli, kakšen je položaj blagovne znamke Fruc glede na preostalo konkurenco. Primerjali bomo ugotovitve raziskave z ugotovitvami zadnje raziskave podjetja Fructal d.o.o., kar nam bo dalo jasnejšo sliko stanja na trgu sadnih pijač v zadnjem letu. Ovrednotili bomo odziv uporabnikov na blagovno znamko Fruc, njene dejavnike, različne okuse, oglaševanje ter oceno priljubljenosti in pozicije. Na podlagi ugotovitev raziskave bomo podali predloge, kaj lahko podjetje stori, da bi še dodatno izboljšalo položaj in prepoznavnost blagovne znamke Fruc. Iz pregleda in primerjave stanja je razvidno povečanje uporabe sadnih pijač med potrošniki. Ugotovili smo, da se blagovna znamka Fruc učinkovito prebija v ospredje v panogi sadnih pijač in da so se dejavniki za izbiro Fruca v zadnjem letu precej spremenili.
Ključne besede: blagovna znamka pozicioniranje položaj blagovne znamke prepoznavnost blagovne znamke
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 813; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Ključne besede: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 2134; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 908; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (983,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici