| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, magistrsko delo

Opis: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Ključne besede: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1445; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Tafonomska analiza plena lesne sove
Alenka Glavač Geršanov, 2016, diplomsko delo

Opis: Predstavljena je tafonomska analiza 70 izbljuvkov lesne sove, Strix aluco, ki so bili nabrani aprila 2015 v zapuščenem poslopju v kraju Pesniški Dvor v Slovenskih goricah. V izbljuvkih sem identificirala 13 vrst malih sesalcev. Največji delež plena predstavljata poljska voluharica, Microtus arvalis (51,9 %) in navadna belonoga miš, Apodemus sylvaticus (15,6 %). V izbljuvkih sem odbrala in identificirala skeletne elemente 77 malih sesalcev. Za 43 živali (55,8 %) sem odbrala skeletne elemente iz celotnega telesa – lobanjo in dolge kosti prednjih in zadnjih okončin. Od tega je bilo največ voluharic (60,5 %) in miši (23,3 %). Za 6 živali (7,8 %) sem odbrala lobanjo in dolge kosti prednjih okončin. Za 25 živali (32,5 %) sem odbrala samo lobanjo oziroma spodnjo ali zgornjo čeljust. V izbljuvkih je bilo skupno 19 lobanj. Vsem lobanjam je manjkal zatilni del. Krt in podgana sta za sovo velik plen, ki ga izbljuva v več izbljuvkih, zato so bili v izbljuvkih prisotni samo posamezni deli skeleta. Analiza skeletnih ostankov poljske voluharice je pokazala, da so v izbljuvkih sove najboljše ohranjene spodnje čeljusti in stegnenica. Med kostmi medeničnega obroča je najpogosteje poškodovana, ali pa celo manjka, sramnica. Mečnica, podlahtnica in koželjnica najpogosteje manjkajo.
Ključne besede: lesna sova, Strix aluco, tafonomija, izbljuvki, mali sesalci, Pesniški dvor, poljska voluharica, Microtus arvalis
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1690; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici