| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2668; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

2.
POLJEDELSKO IZRAZJE V RENKOVCIH
Tadeja Pucko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Renkovcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Renkovci ter okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti renkovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno ali dolinsko podnarečje. Velik del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Renkovci. Narečno gradivo sem zbirala z vprašalnicami za sadovnjak, vrt, polje in živali, ki jih je zbrala Francka Benedik. Vprašanja sem zastavila informatorki ge. Barbari Režonja, ki se je celo življenje ukvarjala s kmetijstvom, zato zelo dobro pozna razno poljedelsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Glede na odgovore sem naredila slovar, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: Vrt in sadovnjak; Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in Živali, ter ga uredila po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira in ga pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla sodobna tehnika in ga pozna tudi mlajša generacija. Slovarček obsega 700 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskih. Največ izposojenk je germanskih, nato sledijo romanske, ki so bili največkrat sprejete prav prek nemščine, najmanj pa je madžarskih izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinski govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1320; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
4.
Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru
Mojca Vrčko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naslednja poglavja zajemajo glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti trojiškega govora, ki ga po slovenski dialektologiji uvrščamo v panonsko narečno skupino, v slovenskogoriško narečje, natančneje v vzhodno slovenskogoriško narečje. To podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med dolgimi enoglasniki ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskega naglaševanja, izvedena pa sta bila oba splošnoslovenska naglasna premika. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetih pričevanj dveh informatork iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Zbrano gradivo smo tudi s pomočjo strokovne literature natančno obdelali, zapisano pa je v fonetični obliki. Zajete so stare besede, tudi takšne, ki iz besedja izginjajo, ker se določeno orodje ali stroji ne uporabljajo več, nekatere besede pa se ohranjajo tudi v sedanjem času, saj so v splošni rabi, v vsakdanjem govoru. Slovarček obsega 321 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis narečne besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Kar se tiče izvora besed, smo ugotovili, da je večina besed slovanskega izvora, saj je največ besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ besed iz nemškega jezika, se pravi germanizmov. Vzrok, da je v tem govoru toliko germanizmov je verjetno bližina nemško govorečega prebivalstva (Avstrija) in zgodovinski vzroki. Narečno gradivo smo zbrali s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Imeli smo 2 informatorki: Marijo Klobasa in Olgo Močnik – obe iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ta kraj je za razliko od nekoč, danes vedno bolj urbaniziran, to pa pomeni, da tudi narečno izrazje počasi izginja. V diplomski nalogi smo ga uspeli zbrati, preden popolnoma utone v pozabo.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, trojiški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici