Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti primer Ljubljane, ki je osvojila naziv zelene prestolnice za leto 2016. Glavni cilji dela so opisati potek prijave za nagrado in posamezna okoljska področja Ljubljane, kjer je bilo narejenih največ sprememb. Poleg same študije primera smo v diplomskem delu namenili pozornost tudi evropski okoljski politiki in sedmemu okoljskemu akcijskemu programu, ki podpirata tovrstno nagrado. Ob pisanju diplomskega dela nas je najbolj zanimalo, katere ukrepe je mesto sprejelo, ki so ga pripeljali do naziva zelene prestolnice. Prav tako nas je zanimalo tudi, kaj je Ljubljana naredila v času zelenega leta. Ugotovili smo, da je Ljubljana osvojila naziv zelene prestolnice na podlagi Vizije 2025 za trajnostni razvoj mesta in s številnimi ukrepi, ki so jih uvedli na področju prometa. Kar se tiče leta 2016 ali tako imenovanega zelenega leta, pa smo ugotovili, da se je največ sprememb zgodilo na področju narave, in sicer s postavljanjem parkov in igrišč na degradiranih območjih. V prihodnosti bi bilo treba ukrepati na področju zraka z novo zakonodajo in aktivnejšimi programi. Prav tako bi bilo treba prenoviti odseke cest za boljšo varnost kolesarjev in pešcev.
Ključne besede: varstvo okolja, okoljska politika, okoljski programi, zelena prestolnica, Vizija 2025, Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 79
Celotno besedilo (844,04 KB)

Opis: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala. Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja. V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd. Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja.
Ključne besede: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Vsako podjetje si prizadeva dosegati obstoj in nadaljnji razvoj, zato podjetju pri soočanju s spremembami v okolju pomaga predvsem učinkovito planiranje politike podjetja. Pravilno oblikovana in zasnovana vizija in politika podjetja z vsebovanim poslanstvom, smotri in temeljnimi cilji, podjetju omogoča dolgoročno učinkovitost in uspešnost. Sledijo priložnostim in se poskušajo izogniti nevarnostim, ki jim pretijo. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela, in sicer na teoretični in aplikativni del. Osnovni namen magistrskega dela v okviru teoretičnega dela je bila proučitev razvojnega planiranja v izbranih modelih integralnega in strateškega managementa. Proučili smo MER-ov model integralnega managementa, Pučkov model strateškega upravljanja in vodenja v podjetju, Hill in Jones-ov model strateškega planiranja in model strateškega managementa po Pearceu in Robinsonu. Izbrali smo najprimernejši model za oblikovanje vizije in politike podjetja. Najprej smo podali teoretična izhodišča in spoznanja različnih avtorjev, nato smo izbrani model aplicirali na konkretnem primeru podjetja. V aplikativnem delu magistrske naloge smo opredelili osnovne in temeljne značilnosti proučevanega podjetja, podali smo strukturno analizo proučevanega podjetja in analizo poslovnih in upravljalno-vodstvenih funkcij v proučevanem podjetju. V sklopu raziskovalno-prognostičnih procesov smo proučili obravnavano podjetje in največjega možnega konkurenta ter na podlagi tega opredelili prednosti in slabosti proučevanega podjetja. Proučili smo okolje obravnavanega podjetja ter določili možnosti in nevarnosti. Proučili smo tudi vrednote udeležencev obravnavanega podjetja. S pomočjo raziskovalno-prognostičnih izhodišč smo podali planirano vizijo in planirano politiko podjetja.
Ključne besede: razvoj podjetja, MER-ov model integralnega managementa, vizija, poslanstvo, politika podjetja, temeljni cilji, analiza podjetja in okolja podjetja, proučevanje ključnih udeležencev podjetja
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 920; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Ključne besede: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 2374; Prenosov: 574
Celotno besedilo (5,12 MB)

Ključne besede: marketing, trženje, vodenje, management, marketing mix, marketinški splet, strategija trženja, tržno planiranje, strateško upravljanje, sposobnosti, poslovna politika, uspešnost poslovanja, verige, revizija, kontrola, potrošnik, trg, segmentacija, cilj, pozicioniranje, makroekonomija, okolje, poslovno okolje, politika okolja, proizvodi, teorija racionalnih pričakovanj, racionalizacija, matrike, konkurenca, poslovno komuniciranje, komuniciranje, struktura, promocija, evalvacija, ocenjevanje, modelira
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 113
Povezava na celotno besedilo