Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Ključne besede: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (716,19 KB)

Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Avtor trdi, da lahko vsaj od 14. stoletja naprej govorimo o velikih razlikah v razvoju odnosa Vzhodnih krščanskih cerkva na območju današnjih Ukrajine in Rusije do političnih oblasti. Medtem ko se je poskušalo pravoslavje v današnji Rusiji vseskozi odmakniti od zaho- dnih vplivov, je pravoslavje na območju Litve in Poljske te iste vplive v glavnem sprejemalo. Omenjeno se je posebej pokazalo v poznem 16. in v prvi polovici 17. stoletja. Po vključitvi (najprej zgolj) dela ukrajinskega ozemlja v rusko državno tvorbo so zahodni vzorci in ukra- jinski hierarhi hkrati močno oblikovali politiko carja Petra Velikega do Pravoslavne cerkve. Pri tem je ostalo dejstvo, da slednja od leta 1721 ni imela več nobene pomembnejše avtono- mije v razmerju do državnih oblasti. Tako ima ukrajinsko-ruski cerkveni spor od leta 1990 precej daljšo predzgodovino. Seveda se je morala tudi tista veja ukrajinskega pravoslavja, ki si je prizadevala za avtokefalnost, močno opirati na pomoč državnih oblasti.
Ključne besede: pravoslavje v vzhodni Evropi, Kijev, Peter Veliki, cerkvena politika v Rusiji, ukrajinsko prizadevanje za avtokefalnost, "politična ortodoksija"
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na datoteko

Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale. Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic. Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo. V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,56 MB)