1. Podeželje in odpornost – ruralno kriminološki diskurzKatja Eman, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Evropska unija je v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike leta 2023 uvedla politiko na področju razvoja podeželja za obdobje 2023–2027. Le-ta je namenjena podpori podeželskim območjem v Evropski uniji za naslavljanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov 21. stoletja. Države članice so ukrepe za razvoj podeželja zapisale v obliki nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike 2023–2027, ki se delijo v štiri sklope: 1) Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva; 2) Skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe; 3) Uravnotežen razvoj podeželskih območij; in 4) Prenos znanja in inovacij. Ključni cilj politike je dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Avtorica v prispevku analizira prednostne naloge kmetijske politike razvoja podeželja in skozi prizmo ruralne kriminologije razpravlja o povečanju konkurenčnosti, zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter doseganju uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti ter izpostavlja prednosti in slabosti.
Ključne besede: podeželje, odpornost, Evropska unija, kmetijska politika, razvoj podeželja, ruralna kriminologija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. Prezasedenost zaporov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJasmin Delagić, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na (pre)zasedenost slovenskih zaporov. V prvem delu so predstavljena različna pojmovanja kapacitet zaporov in njihove zasedenosti ter dejavniki, ki vplivajo na prezasedenost zaporov. V drugem delu zaključnega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Opisan je razvoj slovenskega zaporskega sistema z vidika povečevanja prostorskih kapacitet v obdobju 2000–2024. Hkrati smo analizirali statistične podatke o zasedenosti slovenskih zaporov v istem obdobju. Posamezni slovenski zapori so prezasedeni že dvajset let, v zadnjih treh letih pa je prezasedenost izrazito narasla in je prisotna v skoraj vseh slovenskih zaporih. Razlogi za prezasedenost so številni in kompleksni, se medsebojno navezujejo, hkrati pa tudi ločeno spreminjajo v različnih časovnih obdobjih. Kljub temu pa je mogoče strniti, da je glavni dejavnik za prezasedenost predvsem zaostrovanje kaznovalne politike države, čezmerna uporaba in trajanje pripora ter omejena uporaba možnih zakonodajnih alternativ priporu in zaporni kazni, povratništvo, dolgotrajni kazenski postopki ter ne nazadnje tudi pomanjkanje prostorskih kapacitet. V zaključku so predstavljene možne rešitve, ki bi dolgoročno lahko pripomogle k reševanju prostorske problematike v slovenskem zaporskem sistemu.
Ključne besede: kaznovalna politika, prezasedenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (683,85 KB) |
3. ANALIZA UREJENOSTI PODROČJA SOCIALNIH STANOVANJ V IZBRANIH DRŽAVAH IN SLOVENIJIMatej Tamše, 2025, magistrsko delo Opis: Evropska unija opredeljuje dostop do stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Kljub temu pa je dejanski dostop do primernih stanovanj po vsej Evropi pogosto omejen. Inflacijski pritiski v preteklih letih so to problematiko še poglobili, saj so se cene nepremičnin in najemnin občutno zvišale. V tem magistrskem delu smo pregledali zgodovinski razvoj socialnih stanovanj v Evropi ter analizirali različne operativne modele, finančne modele in nacionalne strategije na področju socialnih stanovanj v Nizozemski, Irski, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Primerjali smo tudi izbrane kazalnike ter dodatno opredelili razlike, prednosti in slabosti med ureditvami posameznih področij socialnih stanovanj v izbranih državah in Sloveniji. Ugotovili smo, da se urejenost področja socialnih stanovanj med izbranimi državami in Slovenijo bistveno razlikuje. Razlike je mogoče opaziti v vseh obravnavanih vidikih, kot so operativni in finančni modeli, zgodovinski razvoj, nacionalne strategije ter kazalniki.
Ključne besede: Evropska unija, socialna stanovanja, stanovanjska politika.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,38 MB) |
4. Primerjava probacije v Italiji in Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeYvonne Misculin, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava probacijo kot alternativo zaporni kazni in primerja razvoj, organizacijo in zakonodajno ureditev probacijskih sistemov v Italiji in Sloveniji. Cilj zaključnega dela je bil prepoznati ključne razlike in podobnosti obeh sistemov ter izpostaviti vpliv zgodovinskega razvoja na njuno delovanje. V prvem delu so predstavljeni konceptualni okviri probacije kot bolj humane oblike kaznovanja, katere bistvo je ponovna vključitev storilcev kaznivih dejanj v družbo. Identificiran je bil paradoks širjenja kazenskega nadzora prek alternativnih sankcij, ki kljub rehabilitacijskemu namenu pogosto reproducirajo represivne prakse. V drugem delu sta predstavljeni zakonodajni ureditvi obeh držav, zlasti ureditev italijanske »messa alla prova« in slovenskega sistema po ustanovitvi Uprave za probacijo leta 2018. Italijanski model izkazuje večjo razvejanost, zgodnejšo implementacijo in visoko stopnjo uporabe alternativnih ukrepov že v predkazenskem postopku. Slovenski sistem je še v fazi konsolidacije, vendar kaže tendenco k partnerskemu sodelovanju in individualnemu načrtovanju izvrševanja probacije. Podatkovna analiza na podlagi SPACE II poročil Sveta Evrope med letoma 1999 in 2023 potrjuje različno intenzivnost uvajanja probacije: Italija je prešla od popolne odsotnosti k enemu najbolj razvitih sistemov v Evropi, medtem ko Slovenija šele vzpostavlja primerljiv okvir. Zaključno delo poudarja pomembnost prenosa dobrih praks ter opozarja na nujnost prilagajanja probacije lokalnim, pravnim, socialnim in institucionalnim značilnostim.
Ključne besede: probacija, kaznovalna politika
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (655,85 KB) |
5. Odnos študentov ekonomije do inflacijeMihajlo Milanović, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava odnos študentov ekonomije do inflacije, kjer je tudi vključen pregled odnosa ljudi do inflacije v številnih državah v svetu in v Sloveniji ter v določenih primerih podaja meddržavno primerjavo ter primerjavo med mnenji in pogledi med ekonomisti in splošno javnostjo. Diplomsko delo vključuje tudi tematike želje ljudi po nizki inflaciji, inflacijska pričakovanja gospodinjstev, odnos do obrestnih mer, odnos do monetarne politike in zadovoljstvo z delom pristojnih institucij, učinki inflacije na življenjski standard ljudi, vplivi inflacije na gospodarsko stabilnost, psihološki vplivi inflacije, vplivi inflacije na družbo, vplivi inflacije na gospodarske in politične tokove, vplivi inflacije na ugled države in podrobnejšo analizo študentov Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru glede njihovega zadovoljstva z življenjem in finančnim položajem, znanjem o financah, denarni politik in inflaciji ter o njihovem odnosu od inflacije, deflacije in dezinflacije. Na podlagi tega je v diplomskem delu vključeno tudi priporočilo za oblikovalce politike.
Ključne besede: inflacija, monetarna politika, obrestne mere, kakovost življenja, študent
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (835,49 KB) |
6. Instrumenti denarne politike od leta 2022 naprejKlara Kragl, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava instrumente denarne politike po letu 2022 ter vključuje tako standardne kot nestandardne ukrepe. Poseben poudarek je namenjen njihovim učinkom na inflacijo, likvidnost in finančno stabilnost ter vprašanjem, povezanih z izhodnimi strategijami iz nestandardnih instrumentov. Predstavljeni so tudi izzivi, s katerimi so se po letu 2022 soočile centralne banke, kot so Evropska centralna banka (ECB), ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) in Bank of England (BoE).
Ključne besede: Denarna politika, kvantitativno sproščanje (QE), kvantitativno zaostrovanje (QT), obrestne mere, centralna banka, inflacija, standardni in nestandardni instrumenti
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Stanovanjska politika in trg nepremičnin, primerjalno po evropiEva Tekavc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanovanjsko politiko in trg nepremičnin v Sloveniji ter
izbranih državah Evropske unije. V ospredje postavlja vprašanje dostopnosti stanovanj,
strukturne razlike med sistemi, vpliv različnih ukrepov ter zakonodaj na stanovanjske
razmere in razmere na nepremičninskem trgu v preteklih letih. Primerjalna analiza
razkriva, da se države med seboj močno razlikujejo glede stopnje lastništva, vloge
najemnega sektorja, obsega socialnih stanovanj ter uporabe ekonomskih in fiskalnih
instrumentov. Poseben poudarek je namenjen zgodovinsko-političnemu razvoju,
institucionalnim okvirjem in aktualnim izzivom, s katerimi se države soočajo danes. V
okviru analize slovenskega stanovanjskega sistema delo izpostavi posledice
Jazbinškovega zakona, visoko stopnjo lastništva ter omejeno ponudbo najemnih
stanovanj. Primerjalna analiza poudari ključne razlike med državami v strukturi
lastništva, obsegu socialnih stanovanj, učinkovitosti regulacije najemnin ter dostopnosti
stanovanj glede na dohodek gospodinjstev.
Ključne besede: Stanovanjska politika, trg nepremičnin, dostopnost stanovanj, privatizacija, struktura stanovanjske oskrbe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (948,22 KB) |
8. Vloga centralne banke in vlade pri zagotavljanju stabilnosti cenLaura Korošec, 2025, diplomsko delo Opis: Vloga centralnih bank in vlad pri zagotavljanju stabilnosti cen je ključna za vzdržnost gospodarske rasti in blaginje. Po pandemiji Covid-19 so številna gospodarstva doživela visoko inflacijo, ki so jo sprožili predvsem ponudbeni šoki, povezani z rastjo cen energentov, hrane in surovin ter motnjami v dobavnih verigah. Empirična analiza štirih držav – Slovenije, Nemčije, ZDA in Švedske – je pokazala, da pravočasno in usklajeno delovanje monetarne in fiskalne politike prispeva k hitrejšemu umirjanju inflacije, medtem ko obsežne in dolgotrajne fiskalne spodbude povečujejo tveganja za javnofinančno stabilnost. Ugotovitve potrjujejo, da so med fiskalnimi ukrepi na kratek rok lahko učinkoviti ciljno usmerjeni ukrepi, kot so subvencije in omejitve cen, vendar morajo biti časovno omejeni in prilagojeni specifičnim gospodarskim razmeram.
Ključne besede: inflacija, stabilnost cen, monetarna politika, fiskalna politika, centralna banka, vlada
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,24 MB) |
9. Mikroekonomski in narodnogospodarski učinki uvedbe carinBrina Poropat, 2025, diplomsko delo Opis: Po ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije leta 1995 in vstopu Kitajske leta 2001 je mednarodna trgovina doživela hitro integracijo, a se je proces liberalizacije po finančni krizi leta 2008 bistveno upočasnil. V zadnjem desetletju smo priča naraščanju uporabe protekcionističnih zunanjetrgovinskih praks. Carine so davek na uvoženo blago, ki ima obsežne učinke na gospodarstvo. Na mikroekonomski ravni imajo carine redistribucijski učinek, saj povečujejo proizvajalčev presežek v gospodarstvu in javnofinančne prihodke, medtem ko zmanjšujejo potrošnikov presežek in skupno blaginjo v gospodarstvu. Na makroekonomski ravni carine vplivajo na gospodarsko aktivnost in na inflacijska gibanja, tako vplivajo na trgovinsko bilanco, kapitalske tokove, na deviznotečajna gibanja in na stabilnost finančnih trgov, saj povečana negotovost v mednarodni menjavi pogosto vodi v večjo volatilnost na finančnih trgih. Protekcionistični ukrepi, kot so carine, v negotovem okolju še dodatno poglabljajo fragmentacijo svetovnega gospodarstva, kar zmanjšuje učinkovitost globalne alokacije proizvodnih dejavnikov, obenem pa povečuje tveganja za sistemske šoke. Aktualno dogajanje kaže, da postajajo carine in carinska zaščita prevladujoče orodje zunanjetrgovinske politike ZDA.
Ključne besede: carine, protekcionizem, liberalizacija, globalizacija, mednarodna trgovina, trgovinska politika
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Strateški razvoj malega podjetjaTina Skodič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj malega podjetja TS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo mesa, mesnih izdelkov in gostinsko dejavnostjo. V delu so predstavljeni pomen vizije in politike podjetja, strateška poslovna področja ter možnosti razvoja. S pomočjo računovodskih podatkov je prikazana trenutna finančna slika podjetja in ocena, kako lahko različne strategije vplivajo na prihodnje poslovanje. Rezultati kažejo, da podjetje posluje stabilno, a se sooča z rastjo stroškov. Ključni predlogi za prihodnost so boljše upravljanje zalog, razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, večja prisotnost na spletu in postopno širjenje prodaje. Na koncu je oblikovan štiriletni program razvoja, ki vključuje konkretne ukrepe za obdobje 2025–2028. Sklep naloge je, da lahko podjetje dolgoročno uspeva z majhnimi, premišljenimi koraki, usmerjenimi v kakovost in dober odnos s kupci.
Ključne besede: malo podjetje, strateški razvoj, vizija podjetja, politika podjetja, konkurenčnost, strateški management.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,93 MB) |
