| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacistična evtanazija v zgodovini evtanazije : magistrsko delo
Vesna Mihovilovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Ključne besede: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1962; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (656,33 KB)

2.
The United Nations security management system : analysis of the decision making process
Damjan Žgajner, 2016, specialistično delo

Opis: Kritična vloga Združenih Narodov (ZN), ki si prizadeva za zagotavljanje mednarodne varnosti, izboljšanju človekovih pravic, zmanjšanju neenakost razvitosti zdravstvenih sistemov, reševanje meddržavnih sporov, humanitarno delovanje, ohranjanje svetovnega miru, spodbujanje gospodarskega, kulturnega, vzgojno-izobraževalnega in znanstvenega sodelovanja med državami sveta ostaja pomembna in ključna, kot kadarkoli v postmoderni svetovni zgodovini. Za opravljanje teh nalog si v okviru ZN prizadeva osebje iz 196 držav članic, ki služijo v več kot 180 državah po vsem svetu. Vendar pa je za opravljanje nalog in doseganje zadanih mandatov, se osebje ZN sooča s številnimi varnostnimi grožnjami, ki izvirajo iz nestabilnosti posameznih držav ali regij, oboroženih spopadov in ekstremizma. Posledično, so mnogi delavci ZN, za svojo predanost, idealizmom izboljšanja sveta, in s služenjem človeštvu plačali najvišjo možno ceno ali utrpeli fizične in psihične posledice. Za pravilno reševanje tega kritičnega problema, in v skladu z načeli Ustanovne Listine Združenih narodov, so ZN vzpostavil sistem za načrtovanje in upravljanje varnostnih zadev (Sistema Združenih narodov za upravljanje varnosti ), katerega namen je zagotavljanje usklajenega skupnega pristopa za zaščito vseh zaposlenih, njihovih vzdrževan družinski članov in prostorov in sredstev ZN v državi ali na določenem območju kjer ZN delujejo (UNDG, 2011). V skladu s politiko Sistema Združenih Narodov za Upravljanje Varnosti (Sistem Varnosti ZN) je v vsaki državi primarna odgovornost za varnost in zaščito ter zaščita članov osebja Združenih narodov, vzdrževanih družinskih članov, in prostorov in sredstev ZN v pristojnosti vlade gostiteljice; ta neločljivo povezana in običajna odgovornost izhaja iz vseh funkcij vlade za vzdrževanje reda in varovanje oseb in premoženja v okviru njenih pristojnosti (UNDG, 2011). Kljub temu pa imajo ZN, kot delodajalec, nalogo da okrepijo in dopolnijo zmogljivosti vlade gostiteljice za izpolnitev prej omenjenih (varnostnih) obveznosti. To se posebej velja v državah, in okoliščinah, kjer so dejavniki varnosti in zaščite zaradi družbeno-političnega stanja negotovi, ali pa so varnostna tveganja in grožnje se posebej visoki. Posledično Sistem Varnosti ZN, predvideva in zahteva sprejem omilitvenih ukrepov, poleg tistih, za katere se lahko upravičeno pričakuje, da jih bo zagotovila vlada gostiteljica (UNDG, 2011). V zadnjih desetletju je Sistem Varnosti ZN bil pod znatnim drobnogledom, katerega so narekovali številni (tragični) dogodki in posledična (neodvisna) preiskovalna poročila. Med prelomne (tragične) varnostne dogodke, ki so narekovali spremembe Varnostnega Sistema ZN uvrščamo napad na ZN v Bagdadu in napad v Alžiriji 2007; le ta so rezultirala tri pomembna (neodvisna) preiskovalna poročila; tako imenovano »Ahtisaari poročilo« iz leta 2003, poročilo Odbora za Odgovornost (napada v Iraku) »in tako imenovano »Brahimi poročilo « iz leta 2008. Vsa tri poročila so, poleg določenih sistemskih kot individualne napak in slabosti, navajajo tudi spremembe, ki bi odražale bolj usklajen pristop načrtovanja in upravljanja varnostnih zadev ZN. Predvsem so pomembni predlogi spremembe individualnih odgovornosti ključnih akterjev Sistema Varnosti ZN na različnih ravneh, bodisi na ravni glavnega sedeža ZN (headquarters) ali na ravni države; (večja in bolj odgovorna) vloga države gostiteljice; in decentralizacije odločanja, predvsem na ravni države; kjer ZN delujejo. Posledično, so vsa tri, kot tudi druga pomembna varnostna področja, narekovala spremembo in sprejetje večje število varnostno političnih dokumentov pod skupnim imenom ang. »Security Policy Manual « v okviru Sistema varnosti ZN. Med drugim tudi dokument o »Okviru Odgovornosti« (Fremework of Accountability ) varnostno političnega sistema; ki opredeljuje odgovornosti ključnih akterjev, začenši z Generalnim sekretarjem ZN, pa vse do posameznega uslužbenca ZN. Torej, namen specialistične naloge je analiza
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, (politični) sistem upravljanja varnosti Združenih narodov, varnostno politični dokument Združenih narodov, Uradnik za varnost, Skupina za upravljanje varnosti, SWOT, proces odločanja, Oddelek za varnost in zaščito.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2017; Ogledov: 1798; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1015,57 KB)

3.
Oris sistema kazenskega pravosodja v ZDA : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sabina Jerše, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo na podlagi odprte sistemske teorije, podaja oris kazensko pravosodnega sistema Združenih držav Amerike. Podane so osnovne značilnosti organizacije in dela ameriškega kazenskega pravosodja, z zornega kota federalizma, delitve oblasti, in varstva človekovih pravic. Primarna vloga vsake države je zagotavljanje varnosti in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V temeljne človekove pravice in svoboščine lahko država poseže le v izrednih razmerah. Teroristični napadi 9. septembra 2001 so to vsekakor bili, in Združene države so uvedle vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili večjo varnost ameriške družbe. V začetnem delu diplomske naloge so opredeljena teoretska izhodišča, zgodovinski razvoj in politični sistem Združenih držav. Sledi najobširnješi del, ki prikazuje organizacijo in funkcije podsistemov kazenskega pravosodja (organov odkrivanja, pregona, sojenja, izvrševanja kazenskih sankcij ter sodstva za mladoletnike). Zadnji del je namenjen sklepnim mislim in preverjanju domnev.
Ključne besede: ZDA, politični sistem, kazensko pravosodje, policija, sodišča, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 1930; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (602,93 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici