| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Ključne besede: Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 3149; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (954,33 KB)

3.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO ZDA IN KANADE
Mojca Zupančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali sodelovanje med Evropsko unijo (EU) in ZDA ter EU in Kanado, ki je v zadnjih petdesetih letih pridobivalo na pomenu. Predstavili smo gospodarstva EU, ZDA in Kanade ter politične in gospodarske odnose EU z obravnavanima državama. Osredotočili smo se na analizo Skupne zunanjetrgovinske politike EU do navedenih držav. Posebno pozornost smo namenili sporazumom. Proučili smo Čezatlantski sporazum o trgovini in investicijah (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP) med EU in ZDA, o katerem se trenutno pogajajo. Prav tako smo namenili pozornost Celovitemu gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu (Comprehensive Economic and Trade Agreement ‒ CETA) med EU in Kanado, o katerem sta se že dogovorili, vendar ga je potrebno še ratificirati. Obravnavali smo tudi trgovinsko sodelovanje Slovenije z ZDA in Kanado ter obete za prihodnje sodelovanje v kontekstu napovedanega sprejetja TTIP in CETA. V zadnjem desetletju, ko je prišlo do svetovne gospodarske krize, se je oblikovalo spoznanje, da se je potrebno še tesneje povezati, saj prost pretok blaga, storitev in kapitala, lahko bistveno pripomorejo k gospodarski rasti in razvoju. Kljub velikim prizadevanjem za uskladitev tehničnih standardov je trgovanje med EU in navedenima državama iz leta v leto upadalo. Prednosti v obsegu in dinamiki trgovanja ter investiranja so začele pridobivati države v razvoju oz. t.i. hitro rastoča tržišča.
Ključne besede: EU, ZDA, Kanada, Skupna zunanjetrgovinska politika EU, sporazumi, politični odnosi, gospodarski odnosi
Objavljeno: 10.06.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijo
Benjamin Topolko, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Ključne besede: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Objavljeno: 01.12.2017; Ogledov: 617; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (407,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici