| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
NESTRANKARSKA PARLAMENTARNA UREDITEV IN VIRTUALNI FORUM
Blaž Flis, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam možnost izboljšanja parlamentarne ureditve z uvedbo nestrankarskega parlamenta in virtualnega foruma. Prikazal bom različne ureditve in rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje državnih organov in dosegli bolj demokratično in učinkovito ureditev. V prvem poglavju je predstavljen pojem demokracije oziroma to, kako se je vsebina tega pojma spreminjala skozi zgodovino. Pojem demokracije se je prvič pojavil v obliki neposredne demokracije Atenske mestne države. Nadaljujem s predstavniško obliko demokracije, v kateri so politične stranke ''najpomembnejši igralec na političnem parketu'' in je danes v svetu prevladujoča oblika političnega sistema. Sodobne politične stranke se vse bolj posvečajo lastnim strankarskim interesom ter obvladovanju državnih organov, kar ni optimalno za delovanje države. V tretjem pogavju je opisana tristebrna zasnova nestrankarske ureditve. Ureditev bi temeljila na nestrankarskih volitvah, nestrankarskem parlamentu in vladi ter na virtualnem forumu. S pomočjo teh treh stebrov želim predstaviti elemente, ki bi vsak na svojem področju nadomestili politične stranke. V četrtem poglavju predstavim značilnosti večinskih in proporcionalnih volitev, ki jih uporabljamo v Sloveniji, iz negativnih in pozitivnih lastnosti obeh tipov volitev pa izpeljem nestrankarsko obliko, v kateri bi imeli državljani zelo poudarjeno vlogo. V petem poglavju je predstavljen odnos med parlamentom in vlado v predsedniškem in parlamentarnem sistemu ter načelo zavor in ravnovesij. Nato obravnavam delovanje nestrankarskega parlamenta kot samostojnega organa in značilnosti mandata samostojnega poslanca ter položaj vlade, ki bi zaradi neposredno izvoljenega predsednika vlade delovala kot strokoven organ vladanja. Zadnje poglavje je namenjeno virtualnemu forumu, ki bi, po vzoru skupščine Atenske mestne države, odpravljal demokratične deficite reprezentativnosti.
Ključne besede: demokracija, politične stranke, nestrankarska ureditev, volilni sistem, parlament, vlada, e-demokracija, virtualni forum
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 817; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

12.
13.
Razmerje med državnim zborom in vlado v Republiki Sloveniji
Andreja Holobar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo obravnavano razmerje med državnim zborom in vlado Republike Slovenije. Državni zbor v Republiki Sloveniji predstavlja nosilca zakonodajne oblasti, vlada Republike Slovenije pa je eden izmed nosilcev izvršne oblasti. Na podlagi delitve oblasti, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, naj bi bili omenjeni veji oblasti ločeni, njuno razmerje pa uravnavajo mehanizmi ravnovesij in zavor, ki so prav tako opredeljeni v Ustavi. Uporabljeni mehanizmi naj bi zagotavljali stabilnost političnega sistema in preprečevali preveliko koncentracijo moči v enem političnem organu ter zlorabo te moči. Statistična in partikularna obravnava podatkov o uporabi teh mehanizmov je pokazala nizko uspešnost uporabe mehanizmov. Mehanizmi so se poleg osnovnega namena nadzora uporabljali tudi za promocijo političnih strank, pridobivanje političnega vpliva in merjenje moči med političnimi strankami in njihovimi predstavniki. V bistvu se mehanizmi ravnovesij in zavor uporabljajo za dokazovanje in pridobivanje politične moči, ravno nasprotno prvotnemu namenu. Vseeno v večini mandatov mehanizmi niso ogrozili stabilnosti političnega sistema.
Ključne besede: državni zbor, vlada RS, delitev oblasti, politične stranke, Ustava RS
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 379; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (973,71 KB)

14.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici