1. Fragmentacija različnih polimernih materialov v tleh : magistrsko deloDalia Ladić, 2025, magistrsko delo Opis: Raziskava obravnava fragmentacijo netkanih materialov PET (polietilen tereftalat), MER (melaminska epoksi smola) in viskoze, PET vlažilnih robčkov, PLA (polimlečna kislina) folije, PET in rPET (reciklirani polietilen tereftalat) folij ter HDPE (polietilen visoke gostote) in rHDPE (reciklirani polietilen visoke gostote) plastenk v kontroliranih okoljskih pogojih v tleh. Vzorci so bili izpostavljeni tlem 1, 3 in 6 mesecev ter analizirani z gravimetričnimi meritvami, optično mikroskopijo, FTIR spektroskopijo, termogravimetrično analizo (TGA) in goniometrijo za oceno hidrofilnosti/hidrofobnosti površine pred in po fragmentaciji. Rezultati kažejo, da netkani materiali v obliki vlaken, zlasti MER in PET vlakna, fragmentirajo bistveno hitreje kot folijski in embalažni materiali zaradi večje specifične površine in hidrofilnosti. Med folijami se PLA razgrajuje hitreje kot PET, rPET pa nekoliko hitreje kakor PET. Ugotovitve tega dela bistveno prispevajo k razvoju trajnostnih polimernih materialov in nadaljnjim strategijam za obvladovanje plastičnih odpadkov. Študija predstavlja pomemben prispevek k razumevanju obnašanja analizirane (bio)plastike kakor tudi razumevanju sprememb njihovih lastnosti po izpostavljenosti naravnim realnim sistemom.
Ključne besede: Mikroplastika, fragmentacija, polimerni materiali, netkani materiali, degradacija v tleh
Objavljeno v DKUM: 15.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (4,82 MB) |
2. Superkritični CO2, čistejša alternativa tradicionalnim metodam procesiranja polimernih biomaterialovElena Markočič, Mojca Škerget, Željko Knez, 2009, pregledni znanstveni članek Ključne besede: superkritični CO2, polimerni biomateriali, polimerne pene, mikrodelci, kompozitni materiali
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 6
Celotno besedilo (136,06 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Inverzna določitev materialnega modela polimernih materialov izdelanih s pomočjo dodajalnih tehnologij na osnovi eksperimentov : magistrsko deloTeo Makoter, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje postopek inverznega določanja materialnega modela polimernih materialov, ki so bili izdelani s postopki dodajalnih tehnologij. Pripravljeni preizkušanci iz materialov PLA in TPU so bili testirani z nateznim preizkusom, kjer so kot rezultat bili pridobljeni diagrami sile v odvisnosti od pomika. Rezultati preizkusov so bili urejeni, kritično ocenjeni in izdelani so bili diagrami povprečij preizkušancev določenega tipa, kjer je bila dodana še standardna deviacija. Dobljeni eksperimentalni rezultati so bili primerjani in analizirani. Izvedene so bile še računalniške simulacije s programskim paketom LS-Dyna, cilj katerih je bil izbrati materialni model in njegove parametre, s katerimi bi se karseda približali eksperimentalnim rezultatom preizkušancev iz materiala PLA. Dobljeni materialni parametri so bili predstavljeni v tabelah in dodan je bil še zaključek.
Ključne besede: metoda končnih elementov, natezni preizkus, dodajalne tehnologije, polimerni materiali, dinamične simulacije
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 95
Celotno besedilo (4,32 MB) |
4. Konstrukcijski materiali : učbenikIvan Anžel, Mihael Brunčko, 2022, učbenik za višje in visoke šole Opis: Učbenik je kot osnovna literatura namenjen študentom 1. stopnje študijskih programov Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Mehatronika. Učbenik sestavljajo tri samostojna poglavja, ki kot celota prinašajo znanja s področja materialov in tehnologij in so potrebna pri razvoju, raziskavah in uporabi materialov na področju strojništva, elektrotehnike, avtomatike, energetike ... Prvo poglavje obravnava značilne skupine konstrukcijskih materialov in njihovo zgradbo. Opisani so osnovni pojmi in predstave o materialih, ki so potrebne za razumevanje njihovih lastnosti. V drugem poglavju so obravnavane ključne lastnosti konstrukcijskih materialov, ki omogočajo uspešno izbiro materialov za določeno aplikacijo. Tretje poglavje vsebuje izbrane primere konstrukcijskih materialov. Opisuje posebna jekla za uporabo v strojništvu, lahke zlitine, konstrukcijsko keramiko, keramična stekla in polimerne materiale.
Ključne besede: konstrukcijski materiali, posebna jekla, lahke zlitine, inženirska keramika in stekla, polimerni materiali
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 1528; Prenosov: 355
Celotno besedilo (25,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Reciklirani polimerni kompoziti kot inovativni materiali : magistrsko deloRok Korošec, 2019, magistrsko delo Opis: Znano je, da se poraba polimernih materialov iz dneva v dan povečuje. Posledično izrazito narašča tudi količina polimernih odpadkov, ki vstopajo na trg. Čim hitreje je potrebno najti pot, ki nas bo vodila do učinkovite izrabe sekundarnih polimernih surovin.
To raziskovalno delo je opravljeno z namenom karakterizacije mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti mešanic kompozitov s polimerno matico iz recikliranih polimerov v kombinaciji z različnimi polnili. V laboratoriju smo izvedli analizo ekstrudiranega materiala ter določili vpliv različnih pogojev izdelave na končno karakteristiko samega kompozita. Delo predstavlja tudi možnosti uporabe takšnega materiala in standarde, ki jih takšen kompozitni produkt mora izpolniti za uspešen prodor na trg.
Raziskava je pokazala, da imajo kompozitni materiali s polimerno matico iz recikliranega polimera karakteristike, ki so povsem primerljive s karakteristikami primarnih polimernih materialov. Potrdili smo tezo, da je iz recikliranih polimernih materialov skupaj s kombinacijo različnih polnil mogoče izdelati preproste izdelke s primerljivimi ali celo izboljšanimi karakteristikami, ki so tako primerni za vsakdanjo uporabo.
Ključne besede: Recikliranje, polimeri, polimerni kompoziti, ponovna uporaba, upogibni preizkus, odpadna plastika, odpadki, injekcijsko brizganje, odpadni polimerni materiali, mikrostrukturne lastnosti.
Objavljeno v DKUM: 11.02.2019; Ogledov: 2898; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,45 MB) |
7. |
8. Vpliv različnih aditivov v izbranih polimernih materialih na rast gram pozitivnih in gram negativnih mikroorganizmovNika Kučuk, 2017, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomske naloge je bil določiti tisti polimerni material, ki bo najbolj zaviral rast mikroorganizmov. Antimikrobno aktivnost izbranih polimernih materialov z dodatkom različnih koncentracij cinkovega oksida (ZnO) ter drugih aditivov (stearinska kislina) smo testirali na gram negativni bakteriji Escherichia coli in gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus. Analizni postopek smo izvedli v skladu z ISO standardom 22196:2007, kjer je opisana metoda, s katero smo določili antimikrobne lastnosti izbranih polimernih materialov. Uporabili smo osem različnih materialov, od katerih so bili štirje iz polietilena (PE), ostali štirje pa iz polipropilena (PP). Izbrani polimerni materiali so vsebovali različne koncentracije ZnO ter preostalih primesi.
Antimikrobno aktivnost materialov smo določevali na osnovi primerjave med številom preživelih bakterijskih kolonij na testnih vzorcih, ki so vsebovali ZnO, s številom preživelih bakterijskih kolonij na slepih vzorcih, ki niso vsebovali ZnO ali drugih primesi.
Rezultati so pokazali, da ZnO in dodane primesi v vseh uporabljenih polimernih materialih uspešno inhibirajo rast in razmnoževanje gram pozitivne bakterije S. aureus. Popolna inhibicija na gram negativno bakterijo E. coli pa je bila dokazana le pri dveh izbranih polimerih.
Metodo po ISO 22196:2007 smo potrdili na dveh komercialnih materialih, ki sta obdelana s tehnologijo Microban® in GermoSAFE ter zagotavljata antimikrobno učinkovitost.
Ključne besede: antimikrobne lastnosti, inhibicija rasti mikroorganizmov, E. coli, S. aureus, cinkov oksid, polimerni materiali, polietilen, polipropilen
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1598; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,46 MB) |
9. Vpliv hladnih spojev na mehanske lastnosti polimernih materialovAnton Kočar, 2016, magistrsko delo Opis: Polimerni materiali so v zadnjem času zelo razširjeni, uporabljajo se v praktično vseh vejah industrije, saj jih odlikujejo relativno nizka cena in širok spekter mehanskih lastnosti. Med postopkom brizganja pa se lahko zaradi geometrije izdelka in tehnologije izdelave na plastičnih komponentah pojavijo hladni spoji, ki predstavljajo na brizganih komponentah tako vizualno kot mehansko napako.
Cilj magistrskega dela je preučiti vpliv hladnih spojev na mehanske lastnosti za tri različne polimerne materiale. V magistrskem delu je opisana priprava brizganih standardnih nateznih preizkušancev, ki so bili brizgani brez oziroma s hladnim spojem. Mehanske lastnosti preizkušancev so bile testirane na trgalnem stroju, kot rezultat testiranja pa so bile podane inženirske krivulje napetosti v odvisnosti od specifične deformacije. Na podlagi rezultatov testiranja je bil določen vpliv hladnih spojev na mehanske lastnosti. V magistrskem delu so predstavljene tudi metode modeliranja hladnih spojev z računalniškimi simulacijami, kjer je uporabljena metoda preslikave hladnih spojev z mreže končnih elementov tehnološke simulacije na mrežo končnih elementov mehanske simulacije. Rezultati računalniških simulacij so bili primerjani in ovrednoteni z rezultati eksperimentalnih testiranj.
Rezultati raziskovalnega dela podajajo pomembne ugotovitve na področju brizganja polimernih materialov, saj podajajo pomembne izkušnje pri predvidevanju nosilnosti hladnih spojev. Delo podaja tudi napotke in izkušnje pri modeliranju hladnih spojev z računalniškimi simulacijami.
Ključne besede: hladni spoj, polimerni materiali, mehanske lastnosti, natezni preizkus, simulacije brizganja, trdnostne simulacije, preslikava hladnih spojev, Moldflow, Abaqus, Helius
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 2921; Prenosov: 381
Celotno besedilo (3,55 MB) |
10. TEHNOLOGIJA UPORABE FRP KOMPOZITOV, TER BETONOV VISOKE IN ULTRA VISOKE TRDNOSTI V GRADBENIH KONSTRUKCIJAHKevin Kos, 2016, diplomsko delo Opis: Beton je kot konstrukcijski material še vedno najbolj uporabljen material. Betonska konstrukcija, armirana z jeklom, zahteva nenehno vzdrževanje, saj v nasprotnem primeru zaradi korozije betona in jekla armiranobetonski objekti sčasoma propadajo.
Polimerni kompoziti ali FRP (ang. Fibre Reinforced Polymers) so materiali, ki se po svetu uporabljajo v vse namene. Vedno več pa se uporabljajo tudi v namene grajenja, saj zaradi dobrih lastnosti konkurirajo armirnemu jeklu v betonskih konstrukcijah.
V diplomski nalogi se dotaknem še dveh novejših materialov. Beton visoke trdnosti ter beton ultra visoke trdnosti sta materiala, ki se v svetu gradbeništva še uvajata, vendar že kažeta na odlične lastnosti ter ekonomsko uporabnost.
Ključne besede: gradbeništvo, novejši materiali, tehnologija uporabe, vlaknasti polimerni kompoziti, beton visoke trdnosti, beton ultra visoke trdnosti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1771; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,62 MB) |
