1. |
2. |
3. Karakterizacija eno- in dvoslojnih polimernih membran, pripravljenih z mokro fazno inverzijo v ternarnem sistemu polisulfon/N,Ndimetilacetamid/voda : diplomsko delo univerzitetnega študijaLidija Dolenc, 2002, diplomsko delo Ključne besede: nastajanje membran, polimerne asimetrične porozne membrane, polisulfon, mokra fazna inverzija, motnost, skrčitev, pretok čiste vode
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2158; Prenosov: 0 |
4. |
5. |
6. |
7. OVREDNOTENJE HIPOTEZ MEHANIZMOV FORMIRANJA POLIMERNIH ASIMETRIČNIH PORIZNIH MEMBRAN Z MOKRO FAZNO INVERZIJOAleš Poznič, 2009, diplomsko delo Opis: Polimerne membrane se bodo v bodoče uporabljale za separacijske postopke, ki bodo imeli veliko prednosti, kot sta na primer: nižja poraba energije in bolj selektivno ločevanje snovi. Da jih bomo lahko uporabljali, moramo v začetku poznati njihove nastanke. Mehanizem nastanka polimernih asimetričnih poroznih membran, pripravljenih po mokrem postopku fazne inverzije, je še dokaj neznan. Zaradi tega smo v diplomskem delu zbrali raziskovalne podatke za specifična sistema CA/ACE/voda in CA/THF/voda, ki so nastali v našem laboratoriju in jih podrobno analizirali. Ternarna sistema sta specifična zato, ker se pri njiju pojavlja zakasnitveni čas nastanka motnosti. To pomeni, da opazimo motnost pri nastanku membrane po pretečenem določenem času. Ta je odvisen od debeline nanosa, koncentracije polimerne raztopine in predvsem topila. Posledično je od zakasnitvenega časa nastanka motnosti odvisna debelina formirane membrane. Glede na podobnosti in razlike membrano-tvornih sistemov kot so zakasnitveni čas nastanka motnosti, naklon kota motnosti, maksimalna motnost, debelina in topilo, smo uvrstili membrano-tvorne sisteme v območja oz. tipe. Tako smo v sistemih CA/ACE/voda in CA/THF/voda odkrili različna območja obnašanja tega sistema. Kar je bil tudi cilj naše naloge.
Ključne besede: polimerne membrane, celulozni acetat, aceton, tetrahidrofuran, zakasnitveni čas nastanka motnosti, maksimalna motnost, debelina membrane, mehanizem nastanka membran
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2034; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (9,10 MB) |
8. Vpliv obratovalnih pogojev na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno - vodnih emulzijJanja Križan, 2010, diplomsko delo Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju delovanja komercialne ultrafiltracijske (UF) membrane za čiščenje oljno-vodnih emulzij. Proučevali smo gostoto volumskega toka (ang. flux) skozi UF membrano v odvisnosti od časa pri konstantnem transmembranskem tlaku (TMP) pri ultrafiltraciji oljno-vodnih emulzij z različnimi sestavami in vpliv TMP na gostoto volumskega toka. Iz meritev obratovanja UF pilotne naprave smo določili mehanizme mašenja membran glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi oljno-vodne emulzije smo spremljali naslednje fizikalno-kemijske parametre: prevodnost, pH, motnost, vsebnost Al3+ in Fe2+ ionov, kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter mineralna olja. Na podlagi rezultatov analiz smo določili učinkovitost čiščenja posameznih komponent. Kljub temu, da se koncentracije vseh komponent bistveno znižajo, ne ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, učinkovitost
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2131; Prenosov: 361
Celotno besedilo (3,96 MB) |
9. ČIŠČENJE IN PONOVNA UPORABA ZAMAŠENIH POLIMERNIH MEMBRAN PRI PROCESU ULTRAFILTRACIJEPetra Novina, 2012, diplomsko delo Opis: Med naprednejše postopke čiščenja odpadnih oljnih vod sodi uporaba ultrafiltracijskih membran, vendar pa je glavna pomanjkljivost membranskih procesov mašenje membran. V diplomskem delu je prikazan postopek čiščenja ter ponovna uporaba zamašenih polimernih (PAN, GR60PP in UFX-pHt) membran pri procesu ultrafiltracije (UF). Proučevali smo gostoto volumskega toka (J) membran v odvisnosti od vhodnega tlaka (p) in hitrost pretoka (q) v odvisnosti od obratovalnega časa (t) pri različnih vhodnih tlakih. Površinske in strukturne lastnosti membrane pomembno vplivajo na pretok skozi membrano, od tega pa je odvisna tudi zmogljivost filtracijske naprave, zato smo pred in po obdelavi ultrafiltracije ter kemijskem čiščenju membran spremljali naslednje fizikalne parametre: stični kot, pretočni potencial, uporabili pa smo tudi Fourierjevo infrardečo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko spektroskopijo (SEM). Na podlagi vseh analiz smo določili učinkovitost kemijskega čiščenja ter spremembe površinskih lastnosti membran.
Ključne besede: Ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, kemijsko čiščenje, površinske lastnosti.
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1219; Prenosov: 202
Celotno besedilo (3,36 MB) |
10. Polimerne membrane za ločevanje krvi; kemijska modifikacija njihove površineVesna Lahovnik, Irena Kukovičič, Črtomir Stropnik, 1999, izvirni znanstveni članek Opis: V laboratoriju pripravljene membrane iz polisulfona (PSf), celuloznega acetata(CA), poliamida 4,6 (PA4,6), poliamida 6,6 (PA6,6) in kopolimera poli-(akrilonitril-ko-akrilna kislina)(kANAK) smo karakterizirali tako, da smo izmerili njihove debeline ter pretoke za deionizirano vodo in nato z njimi izvedli ločevanje krvi prašičev. Membrane iz PSf smo na površini modificirali s Friedel-Crafts-ovo elektrofilno substitucijo aromatskih delov molekule PSf, pri čemer smo vezali 1-klordekan in propilenoksid. Izvedli smo tudi sulfoniranje z žveplovo kislino. Modificirane membrane smo prav tako karakterizirali z merjenjem debelin, pretokov za deionizirano vodo in določanjem "streaming"-potenciala ter nato z njimi izvedli ločevanje krvi prašičev. S primerjavo lastnosti nemodificiranih in na površini kemično modificiranih membran smo ugotavljali učinke kemijske modifikacije površine na separacijske lastnosti polimernih membran.
Ključne besede: polimerne membrane, kemijska modifikacija, površina, membrane, ločevanje krvi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 730; Prenosov: 31
 Povezava na celotno besedilo |
