| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razgradnja polikarbonata (PC) v podkritični vodi
Špela Lepoša, 2024, diplomsko delo

Opis: Uporaba plastike v vsakdanjem življenju drastično raste. Z večanjem količine plastičnih izdelkov se sorazmerno povečuje tudi število plastičnih odpadkov, kar predstavlja velik problem z vidika varovanja okolja. Razgradnja plastike v naravnem okolju je zelo počasen proces, zato raziskovalci iščejo metode za razgradnjo plastičnih mas, z namenom pridobitve dragocenih surovin, ki so primerne za nadaljnjo uporabo. Ena izmed pogosteje uporabljenih plastik je tudi polikarbonat (PC), ki se uporablja za proizvodnjo raznih izdelkov. Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati razgradnjo plastike iz PC v podkritični vodi in ugotoviti, katere uporabne produkte lahko pridobimo iz nje. Za proces razgradnje PC smo uporabili visokotlačni in visokotemperaturni šaržni reaktor. Eksperimente smo izvajali pri temperaturi 250 °C in reakcijskih časih 60 in 120 min, medtem ko smo pri temperaturah 300 in 350 °C reakcije izvajali pri 5, 15, 30, 60 in 120 min. Kot produkte hidrotermične razgradnje smo dobili oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Največji izkoristek oljne faze smo dosegli pri 350 °C po 15 min in je znašal 97,7 %. Pri 250 °C je najvišje izkoristke dosegla trdna faza, ki je predstavljala nerazgrajeno plastiko iz PC, zato se je izkazalo, da je temperatura 250 °C prenizka za uspešno razgradnjo. Analize oljne in plinske faze smo izvedli z metodo plinske kromatografije s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), vodnim fazam smo določili totalni ogljik (TC) s TOC analizatorijem medtem ko smo trdne faze analizirali s Fourierjevo transformacijo z infrardečo spektroskopijo (FTIR). V oljni fazi smo določili tri glavne razgradne produkte: bisfenol A (BPA), 4-izopropilfenol in fenol. Maksimalni izkoristek BPA (40,9 %) smo dosegli pri 250 °C in 120 min, kar lahko pripišemo začetni razgradnji PC v glavni monomer BPA. S podaljševanjem reakcijskega časa in z naraščajočo temperaturo je izkoristek BPA upadal, zaradi pretvorbe v nadaljnje komponente (fenol in 4-izopropilfenol). V plinski fazi so bili poleg CO2 prisotni večinoma alkani in alkeni. Z naraščajočo temperaturo in podaljševanjem reakcijskega časa je naraščalo število prisotnih komponent v plinski mešanici, kot posledica razpada daljših ogljikovodikov na krajše. Ugotovili smo, da je hidrotermična razgradnja PC uspešna metoda in predstavlja alternativni pristop recikliranja plastike iz PC, s katerim lahko pridobimo vredne razgradne produkte, ki so primerni za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: hidrotermična razgradnja, polikarbonat, podkritična voda, kemijsko recikliranje, BPA
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
TERMOMEHANSKA ANALIZA POLIKARBONATA, POLIVINIL KLORIDA IN POLIMETIL METAKRILATA
Martina Hotko, 2015, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo izvedli raziskavo merjenja termomehanskih lastnosti polimerov, in sicer, polikarbonata, polimetil metakrilata in polivinil klorida. Poznavanje termomehanskih lastnosti materiala nam je v veliko pomoč pri ugotavljanju njegovih karakteristik in kasnejših možnosti uporabe. S termomehansko analizo (TMA) smo določili temperature steklastega prehoda in koeficiente linearnega temperaturnega raztezka vseh treh materialov. Pri testiranju smo uporabljali različne sile obremenitve vzorca. Za primerjavo smo izmerili temperaturo steklastega prehoda z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Za pridobljene vrednosti smo poskušali poiskati teoretično razlago. Izmerjeni temperaturi steklastega prehoda polikarbonata in polimetil metakrilata se dobro ujemata z literaturnimi vrednostmi, medtem ko so pri polivinil kloridu odstopanja od literaturnih vrednosti nekoliko večja. Odstopanja smo pripisali nenatančnim podatkom o sestavi materiala. Dobljene vrednosti koeficientov linearnega temperaturnega raztezka se ne ujemajo z literaturnimi vrednostmi, kar nakazuje, da bi morali meritve izvesti z drugačno sondo.
Ključne besede: Polikarbonat, polimetil metakrilat, polivinil klorid, temperatura steklastega prehoda, TMA, DSC.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2016; Ogledov: 2125; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
MERITEV IN ANALIZA ELEKTRIČNE PREBOJNE TRDNOSTI OHIŠJA ŠTEVCA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Boštjan Petrič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali električne prebojne trdnosti na ohišju števca električne energije. Na enem od sestavnih delov ohišja števca smo analizirali vpliv materiala na električno prebojno trdnost, če material, s katerim brizgamo, ni pravilno pripravljen oz. ni dovolj suh, ter če uporabimo ne čisti material oz. material s primesmi. Kot referenčno vrednost prebojne trdnosti smo uporabili podatke meritev na izdelku, ki je brizgan z originalnim in pravilno skladiščenim materialom. Meritve smo izvajali v visokonapetostnem laboratoriju ICEM na Mariborskem otoku. Za primerjavo rezultatov smo naredili tudi analizo električnega polja na osnovi numeričnih izračunov po metodi končnih elementov (MKE) v programskem orodju EleFAnT. Dobljeni rezultati in primerjave izmerjenih vrednosti prebojnih trdnosti, so analizirani v zaključku diplomskega dela.
Ključne besede: električna prebojna trdnost, števec električne energije, ohišje števca, termoplasti, polikarbonat
Objavljeno v DKUM: 08.03.2013; Ogledov: 3397; Prenosov: 192
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici