1. |
2. |
3. Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJera Leban, 2022, diplomsko delo Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (779,09 KB) |
4. Kvaziznanosti v forenzični psihologiji : magistrsko deloDominika Bricelj, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v
forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo,
znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih
bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo
zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja,
vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji
med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko
testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko
magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se
znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo,
a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni
popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi
vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne
predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje
glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi
se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so
nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona.
Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza
vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili
brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale
znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober
način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 172
Celotno besedilo (609,15 KB) |
5. Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSanja Šmon, 2020, diplomsko delo Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži.
Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«.
Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira.
V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega.
V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2020; Ogledov: 1113; Prenosov: 155
Celotno besedilo (828,73 KB) |
6. Vprašanje zanesljivosti in problemi poligrafiranja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTina Sunarić, 2019, diplomsko delo Opis: Poligrafiranje je metoda, ki se uporablja tako v kriminalistiki kot tudi na drugih področjih, ki niso obravnavana v nalogi. Metoda je znana tako rekoč po vsem svetu, čeprav je v večini držav uporaba močno omejena, izključno na predkazenski postopek ali pa se sploh ne uporabljajo na nobeni stopnji preiskav kaznivega dejanja. Zaradi nasprotujočih si mnenj, glede zanesljivosti, se po svetu razlikuje privrženost. Od primerov, kjer je uporaba poligrafa prepovedana, do držav, ki dopuščajo uporabo rezultatov tudi v samem kazenskem postopku. V sami nalogi so predstavljena dejstva in metode poligrafskega testiranja, na podlagi katerih si bralec lahko sam ustvari mnenje kot nasprotnik ali kot zagovornik uporabe omenjenih tehnik. Skozi nalogo ugotovimo, da se na tem področju ne vlaga trud v napredovanje in razvoj, s čimer pa menim, da bi se v veliki meri lahko presegle pomanjkljivosti, ki omejujejo uporabo.
V uvodnem delu diplomske naloge je predstavljeno nekaj osnov same poligrafske naprave in potek poligrafskega testiranja kot tudi kratka zgodovina uporabe. Pozornost je posvečena tudi vprašanjem zanesljivosti rezultatov poligrafskega testiranja in prikazu izsledkov nekaterih študij, ki so preverjale zanesljivost te metode, katere vrednosti se raztezajo od petdeset do nad petindevetdeset odstotkov. Opisane pa so tudi različne dileme pri uporabi poligrafa, ki se delijo na strokovne dileme, ki se nanašajo na samo izvedbo postopka in vrednotenje rezultatov, ter na pravne dileme, ki se nanašajo na pravni status uporabe poligrafa. Za razumevanje, tako zagovornikov kot tudi nasprotnikov poligrafskega testiranja, je del naloge usmerjen v pregled posameznih tehnik poligrafskega testiranja in samih postopkov.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, poligrafsko testiranje, zanesljivost, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1152; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Načini obstrukcije poligrafskega testiranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2015, diplomsko delo Opis: Poligrafska metoda je doživela svoj razcvet predvsem na kriminalistično– preiskovalnem področju, kjer je bila vseskozi del različnih polemik med njenimi zagovorniki in nasprotniki. V večini držav se je zasidrala v predkazenskem postopku, kjer jo preiskovalci uporabljajo kot orodje za usmerjanje svojih preiskav. V prvem tematskem delu diplomske naloge so predstavljeni osnovna terminologija, zgodovinski razvoj poligrafa in proces poligrafskega testiranja. Prav tako so omenjeni različni poligrafski testi in spomin kot pomemben element za razumevanje procesov, ki se dogajajo v človeku med poligrafskim testiranjem. Nato sta predstavljena slovenska zakonodaja v zvezi s poligrafom in njegov zgodovinski razvoj v Republiki Sloveniji. V tem poglavju je razvitost poligrafske metode v Republiki Slovenji primerjana še z drugimi državami, ponujen je tudi vpogled v nekatere dileme pravnega in etičnega vidika poligrafske preiskave. V drugem tematskem delu so najprej splošno prikazani nekateri načini obstrukcije poligrafskega testiranja, nato pa je podrobneje obravnavanih šest glavnih načinov obstrukcije: mentalna, fizična in psihološka obstrukcija, vpliv medikamentov in psihoaktivnih substanc, fizična izčrpanost in deprivacija spanja. Ti načini so testirani ter primerjani so njihovi vplivi na poligrafsko metodo. Vpliva deprivacije spanja in fizične izčrpanosti na poligrafsko metodo sta na koncu prikazana še s pomočjo izkustvene metode.
Ključne besede: poligraf, poligrafsko testiranje, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2015; Ogledov: 1156; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,98 MB) |
8. Zanesljivost in uporabnost poligrafa : diplomsko delo univerzitetnega študijaTina Gužvić, 2013, diplomsko delo Opis: Poligrafska metoda je splošno razširjena v več državah sveta, vendar je njena uporaba precej omejena, predvsem na predkazenski postopek. Z izjemo recimo Japonske, kjer se rezultati testiranja lahko uporabijo kot dokaz na sodišču, vendar pod izredno strogimi predpisi in pogoji. Že od samega začetka pa se bije bitka med pristaši in nasprotniki same metode, ki navajajo različne kritike na račun zanesljivosti, točnosti, veljavnosti, tudi etike ipd.
V uvodnem delu diplomske naloge sem se posvetila zgodovini poligrafa oz. razvoju, predstavitvi osnovnih pojmov ter delovanju same naprave ter poteku poligrafskega postopka. Dotaknila sem se tudi vprašanja varanja ter novosti na področju odkrivanja laži, kjer prednjačijo »Brain fingerprinting«, »Voice stress analysis« ter metoda presojanja verodostojnosti izjav.
Osrednji del sem posvetila uporabi doma in po svetu. Predstavila sem zgodovino razvoja poligrafske metode na naših tleh, zakonsko podlago z argumenti za in proti ter prikazala uporabo metode na odmevnem primeru Bojana Perića, kjer je bil zabeležen neuspeli poskus obrambe uveljavitve rezultatov poligrafskega testiranja kot dokaznega gradiva na sodišču. Na drugi strani pa sem kot protiutež predstavila uporabo metode v desetih državah s treh različnih celin.
Svoje razglabljanje sem nadaljevala z zanesljivostjo metode, kjer sem predstavila različne študije, katerih izsledki se gibljejo med petdeset in skoraj sto procenti. Med seboj sem primerjala različne poligrafske tehnike, analizirala vpliv izkušenosti poligrafskih preiskovalcev na zanesljivost, prikazala razliko med laboratorijskimi in terenskimi preiskavami in ne nazadnje poligrafsko metodo primerjala z ostalimi preiskovalnimi metodami. Kot zadnje pa sem izpostavila nekaj dilem pri uporabi, predvsem povezanih z etiko.
Ključne besede: predkazenski postopek, forenzična psihologija, psihofiziološka preiskava, poligraf, poligrafska metoda, zanesljivost, diplomske naloge, uporaba
Objavljeno v DKUM: 27.11.2013; Ogledov: 2167; Prenosov: 473
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko deloUrša Zupan, 2011, magistrsko delo Opis:
Ključne besede: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.01.2012; Ogledov: 3203; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. |
