| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kvaziznanosti v forenzični psihologiji
Dominika Bricelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (609,15 KB)

2.
Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku
Sanja Šmon, 2020, diplomsko delo

Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži. Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«. Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira. V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega. V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 277; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (828,73 KB)

3.
Vprašanje zanesljivosti in problemi poligrafiranja
Tina Sunarić, 2019, diplomsko delo

Opis: Poligrafiranje je metoda, ki se uporablja tako v kriminalistiki kot tudi na drugih področjih, ki niso obravnavana v nalogi. Metoda je znana tako rekoč po vsem svetu, čeprav je v večini držav uporaba močno omejena, izključno na predkazenski postopek ali pa se sploh ne uporabljajo na nobeni stopnji preiskav kaznivega dejanja. Zaradi nasprotujočih si mnenj, glede zanesljivosti, se po svetu razlikuje privrženost. Od primerov, kjer je uporaba poligrafa prepovedana, do držav, ki dopuščajo uporabo rezultatov tudi v samem kazenskem postopku. V sami nalogi so predstavljena dejstva in metode poligrafskega testiranja, na podlagi katerih si bralec lahko sam ustvari mnenje kot nasprotnik ali kot zagovornik uporabe omenjenih tehnik. Skozi nalogo ugotovimo, da se na tem področju ne vlaga trud v napredovanje in razvoj, s čimer pa menim, da bi se v veliki meri lahko presegle pomanjkljivosti, ki omejujejo uporabo. V uvodnem delu diplomske naloge je predstavljeno nekaj osnov same poligrafske naprave in potek poligrafskega testiranja kot tudi kratka zgodovina uporabe. Pozornost je posvečena tudi vprašanjem zanesljivosti rezultatov poligrafskega testiranja in prikazu izsledkov nekaterih študij, ki so preverjale zanesljivost te metode, katere vrednosti se raztezajo od petdeset do nad petindevetdeset odstotkov. Opisane pa so tudi različne dileme pri uporabi poligrafa, ki se delijo na strokovne dileme, ki se nanašajo na samo izvedbo postopka in vrednotenje rezultatov, ter na pravne dileme, ki se nanašajo na pravni status uporabe poligrafa. Za razumevanje, tako zagovornikov kot tudi nasprotnikov poligrafskega testiranja, je del naloge usmerjen v pregled posameznih tehnik poligrafskega testiranja in samih postopkov.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, poligrafsko testiranje, zanesljivost, etične dileme
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 520; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Načini obstrukcije poligrafskega testiranja
Blaž Zupančič, 2015, diplomsko delo

Opis: Poligrafska metoda je doživela svoj razcvet predvsem na kriminalistično– preiskovalnem področju, kjer je bila vseskozi del različnih polemik med njenimi zagovorniki in nasprotniki. V večini držav se je zasidrala v predkazenskem postopku, kjer jo preiskovalci uporabljajo kot orodje za usmerjanje svojih preiskav. V prvem tematskem delu diplomske naloge so predstavljeni osnovna terminologija, zgodovinski razvoj poligrafa in proces poligrafskega testiranja. Prav tako so omenjeni različni poligrafski testi in spomin kot pomemben element za razumevanje procesov, ki se dogajajo v človeku med poligrafskim testiranjem. Nato sta predstavljena slovenska zakonodaja v zvezi s poligrafom in njegov zgodovinski razvoj v Republiki Sloveniji. V tem poglavju je razvitost poligrafske metode v Republiki Slovenji primerjana še z drugimi državami, ponujen je tudi vpogled v nekatere dileme pravnega in etičnega vidika poligrafske preiskave. V drugem tematskem delu so najprej splošno prikazani nekateri načini obstrukcije poligrafskega testiranja, nato pa je podrobneje obravnavanih šest glavnih načinov obstrukcije: mentalna, fizična in psihološka obstrukcija, vpliv medikamentov in psihoaktivnih substanc, fizična izčrpanost in deprivacija spanja. Ti načini so testirani ter primerjani so njihovi vplivi na poligrafsko metodo. Vpliva deprivacije spanja in fizične izčrpanosti na poligrafsko metodo sta na koncu prikazana še s pomočjo izkustvene metode.
Ključne besede: poligraf, poligrafsko testiranje, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 812; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

5.
Zanesljivost in uporabnost poligrafa : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tina Gužvić, 2013, diplomsko delo

Opis: Poligrafska metoda je splošno razširjena v več državah sveta, vendar je njena uporaba precej omejena, predvsem na predkazenski postopek. Z izjemo recimo Japonske, kjer se rezultati testiranja lahko uporabijo kot dokaz na sodišču, vendar pod izredno strogimi predpisi in pogoji. Že od samega začetka pa se bije bitka med pristaši in nasprotniki same metode, ki navajajo različne kritike na račun zanesljivosti, točnosti, veljavnosti, tudi etike ipd. V uvodnem delu diplomske naloge sem se posvetila zgodovini poligrafa oz. razvoju, predstavitvi osnovnih pojmov ter delovanju same naprave ter poteku poligrafskega postopka. Dotaknila sem se tudi vprašanja varanja ter novosti na področju odkrivanja laži, kjer prednjačijo »Brain fingerprinting«, »Voice stress analysis« ter metoda presojanja verodostojnosti izjav. Osrednji del sem posvetila uporabi doma in po svetu. Predstavila sem zgodovino razvoja poligrafske metode na naših tleh, zakonsko podlago z argumenti za in proti ter prikazala uporabo metode na odmevnem primeru Bojana Perića, kjer je bil zabeležen neuspeli poskus obrambe uveljavitve rezultatov poligrafskega testiranja kot dokaznega gradiva na sodišču. Na drugi strani pa sem kot protiutež predstavila uporabo metode v desetih državah s treh različnih celin. Svoje razglabljanje sem nadaljevala z zanesljivostjo metode, kjer sem predstavila različne študije, katerih izsledki se gibljejo med petdeset in skoraj sto procenti. Med seboj sem primerjala različne poligrafske tehnike, analizirala vpliv izkušenosti poligrafskih preiskovalcev na zanesljivost, prikazala razliko med laboratorijskimi in terenskimi preiskavami in ne nazadnje poligrafsko metodo primerjala z ostalimi preiskovalnimi metodami. Kot zadnje pa sem izpostavila nekaj dilem pri uporabi, predvsem povezanih z etiko.
Ključne besede: predkazenski postopek, forenzična psihologija, psihofiziološka preiskava, poligraf, poligrafska metoda, zanesljivost, diplomske naloge, uporaba
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 1664; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko delo
Urša Zupan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Uporaba poligrafa v policijskih postopki[h] : diplomsko delo
Anja Komat, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: policija, policijsko delo, zaslišanje, poligraf, diplomske naloge
Objavljeno: 09.06.2011; Ogledov: 2145; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (448,84 KB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici