Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov pri starejših ljudeh, za katero so značilni napredovalo uničenje sklepnega hrustanca, spremembe v subhondralni kostnini s formacijo ektopične kostnine in cist, hipertrofija sklepne kapsule in obsklepnih tkiv ter vnetje sinovijske ovojnice. Kljub številnim raziskavam ostaja etiopatogeneza bolezni neznana, saj gre za kompleksen konglomerat genetskih, mehanskih in vnetnih dejavnikov. Na molekularni ravni gre za neravnovesje med anabolnimi in katabolnimi procesi, ki ustvarjajo začarani krog vnetja nizke stopnje, v katerega so vpleteni interlevkini 1β in 6, tumor nekrotizirajoči faktor alfa, encimi razgradnje hrustančnega matriksa ter kompleksni učinki staranja, celične senescence, apoptoze in avtofagije, medsebojno povezani z več signalnimi potmi. Posledica katabolnih procesov je napredujoča izguba strukture in funkcije sklepnega hrustanca s prestrukturiranjem subhondralne kostnine in obsklepnih tkiv, kar vodi v degeneracijo in uničenje sklepa. Vse več znanstvenih raziskav je usmerjenih v iskanje novih (naravnih) učinkovin, ki bi podobno kot biološka zdravila vplivale na različne patofiziološke mehanizme in zmanjšale aktivnost vnetnih procesov. Med drugim se je za izjemno učinkovito izkazalo protivnetno delovanje številnih polifenolnih spojin. V disertaciji podajamo potek in rezultate raziskave, v kateri smo ugotavljali vpliv štirih izbranih polifenolnih spojin na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih/stromalnih celic, izoliranih iz trabekularne kosti človeka v pogojih in vitro. Pri tem smo preiskovali dve polifenolni spojini (resveratrol in kvercetin) in dva polifenolna izvlečka (Pycnogenol® in Belinal®), s katerimi smo tretirali mezenhimske matične/stromalne celice, izolirane iz človeške trabekularne kosti kolka in golenice v vnetnih in nevnetnih pogojih. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah zdravih darovalcev ob tretiranju s preiskovanimi spojinami ni bilo pomembnih razlik v hondrogenezi. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah bolnikov z osteoartrozo pa je Belinal® v nevnetnih pogojih pomembno izboljšal hondrogenezo v primerjavi z resveratrolom in kontrolo. V vnetnih pogojih je od vseh spojin samo Belinal® izboljšal sposobnost hondrogeneze mezenhimskih matičnih/stromalnih celic pridobljenih iz bolnikov z osteoartrozo. Rezultati te doktorske naloge tako dokazujejo potencialno vlogo polifenolnih spojin, kot je Belinal®, pri izboljšanju lastnosti humanih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v pogojih in vitro in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije za razvoj učinkovitih celičnih terapij za zdravljenje osteoartroze.
Ključne besede: osteoartroza, mezenhimske matične/stromalne celice, hondrogena diferenciacija, provnetni citokini, rastlinski polifenoli, regeneracija hrustanca
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Namen doktorske disertacije je z uporabo inovativnih računalniških pristopov preučiti in pojasniti slabo raziskane molekularne mehanizme antikarcinogenega in nevroprotektivnega delovanja naravnih polifenolnih spojin v vlogi preprečevalcev nastanka raka ter v vlogi zaviralcev napredovanja karcinogeneze in Alzheimerjeve bolezni. V prvem delu doktorske disertacije smo z uporabo kvantomehanskih simulacij obravnavali polifenol [6]-gingerol in tripeptid glutation v vlogi lovilcev devetih genotoksičnih kemijskih karcinogenenov ter tako kot prvi omogočili dragocen vpogled v pripadajoče geometrije reaktantov in prehodnih stanj, ki potrjujejo veljavnost predpostavljenega SN2 reakcijskega mehanizma. Predstavljena kvantnomehanska metodologija ima velik potencial, da postane standardno orodje za napovedovanje kemozaščitnega potenciala številnih polifenolnih spojin v vlogi lovilcev kemijskih karcinogenov epoksidnega tipa. V drugem delu doktorske disertacije smo s kvantnomehansko obravnavo ksantohumola iz hmelja in njegovih derivatov izoksantohumola, 8-prenilnaringenina in 6-prenilnaringenina v vlogi lovilcev aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida razkrili povezavo med strukturo in antikarcinogeno aktivnostjo izbranih prenilflavonoidov ter potrdili veljavnost predpostavljenega SN2 reakcijskega mehanizma. Znižanje z aflatoksinom B1 inducirane citotoksičnosti in genotoksičnosti je bilo potrjeno tudi in vitro na celicah človeškega hepatoma HepG2 po dodatku ksantohumola. V tretjem delu doktorske disertacije smo razvili popolnoma nov protokol za inverzno molekulsko sidranje, s pomočjo katerega je mogoče identificirati zožen nabor najbolj verjetnih tarčnih človeških proteinov izbrane polifenolne spojine. Na podlagi afinitete izbranega polifenola kurkumina za vezavo na specifične človeške proteine, ki sodelujejo v onkogenih in nevrodegenerativnih signalnih kaskadah, smo kot prvi uspešno razkrili mehanizme njegovega antikarcinogenega in nevroprotektivnega delovanja. Predstavljeni protokol inverznega molekulskega sidranja ima velik potencial v farmacevtskih aplikacijah, saj gre za univerzalen pristop, s pomočjo katerega lahko predvidimo proteinske tarče in pojasnimo že opažene ter napovemo nove potencialne biološke učinke izbranih spojin vodnic. V četrtem delu doktorske disertacije smo z uporabo molekulskega sidranja, simulacij molekulske dinamike in prostoenergijskih izračunov preučevali štiri prehranske polifenole kot potencialne inhibitorje encima fosfodiesteraza 4D, ki predstavlja validirano terapevtsko tarčo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Izračunane vezavne proste energije potrjujejo, da kurkumin, [6]-gingerol, kapsaicin in resveratrol predstavljajo potencialne inhibitorje encima fosfodiesteraza 4D, pri čemer ima kurkumin največji inhibitorni potencial. S kombiniranim računalniškim pristopom smo tako prvič dobili mehanistični vpogled v povezavo med strukturo in nevroprotektivnim delovanjem štirih preučevanih polifenolov, ki je eksperimentu nedosegljiv. V petem delu doktorske disertacije smo predstavili ekstrakcijske, destilacijske in karakterizacijske metode za pridobivanje visoko kvalitetnih bioaktivnih ekstraktov, eteričnih olj in posameznih polifenolnih spojin iz rožmarina ter metode za določanje njihovega antioksidativnega, antimikrobnega, protivnetnega in antikarcinogenega potenciala. S temeljitim pregledom obstoječih raziskav in z usmeritvami za nadaljnje raziskave smo postavili temelje za uspešne aplikacije ekstraktov, eteričnih olj ter številnih polifenolnih spojin iz rožmarina v farmacevtski in prehranski industriji. Trdno verjamemo, da v doktorski disertaciji predstavljeni in silico pristopi in razkriti inhibitorni mehanizmi tvorijo izhodišče za hitrejši in cenejši razvoj novih funkcionalnih prehranskih dopolnil in zdravil za preprečevanje in zdravljenje raka ter Alzheimerjeve bolezni s potencialno širšim terapevtskim oknom in manjšimi stranskimi učinki.
Ključne besede: Polifenoli, antikarcinogeno delovanje, nevroprotektivno delovanje, molekularni mehanizmi, kvantna mehanika, inverzno molekulsko sidranje, molekulska dinamika, prostoenergijski izračuni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 186
Celotno besedilo (29,80 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin. Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času. Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Ključne besede: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 225
Celotno besedilo (3,94 MB)

Opis: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Ključne besede: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Objavljeno v DKUM: 17.05.2018; Ogledov: 1847; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 4439; Prenosov: 175
Celotno besedilo (3,06 MB)