| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranje
Dane Lojen, 2017, magistrsko delo

Opis: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent. Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo. Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna. Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6. Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Ključne besede: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 668; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

2.
ŠTUDIJ ADSORPCIJE GALAKTOGLUKOMANANA NA POLIETILENTEREFTALAT
Ajra Hadela, 2014, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje biopolimerov iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju močno povečuje zaradi pomanjkanja naravnih virov energentov. Zanimiva skupina biopolimerov so hemiceluloze, ki imajo zaradi svoje strukturne raznolikosti možnost uporabe na različnih področjih. Pri proizvodnji termomehanske pulpe v papirni industriji so galaktoglukomanani prevladujoče hemiceluloze, ki se sproščajo v procesne vode. Raztopljene manane je mogoče iz vodne faze odstraniti z adsorpcijo na vlakna pulpe, s čimer se poveča trdnost proizvedenega papirja. Zato sem pri svojem delu postavila hipotezo, da se bo galaktoglukomanan vezal tudi na ostala vlakna in jim spremenil lastnosti. Namen diplomske naloge je bil adsorbirati galaktoglukomanan iz vodnih raztopin na poletilentereftalatna vlakna in jim s tem izboljšati hidrofilnost. Preizkušanja adsorpcije sem najprej opravila na polietilentereftalatnih modelnih filmih s pomočjo kremenove mikrotehtnice. Po ugotovljenem optimalnem postopku sem nato obdelala polietilentereftalatno tkanino in uspešnost adsorpcije ugotavljala z metodami določanja celotnega organskega ogljika in z infrardečo spektroskopijo. Nazadnje sem ugotavljala uspešnost povečanja hidrofilnosti obdelane tkanine z določanjem vsebnosti vlage, s tenziometrijo in s fotogoniometrijo. Rezultati so pokazali, da je bil uporabljen postopek adsorpcije galaktoglukomanana na polietilentereftalatno tkanino uspešen. S pomočjo določanja kontaktnih kotov z vodo, pa sem dokazala tudi povečanje hidrofilnosti polietilentereftalatne tkanine obdelane z galaktoglukomnanom.
Ključne besede: hemiceluloze, galaktoglukomanan, poliester, polietilentereftalat, hidrofilnost/hidrofobnost, kremenova mikrotehtnica, stični kot
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1448; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
ELEMENTARNA KARAKTERIZACIJA FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN
Marko Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi je izvedena protimikrobna funkcionalizacija dveh vlaknotvornih polimerov (naravni polimer: celuloza, sintetični polimer: polietilentereftalat) ki se najpogosteje uporabljata v najnaprednejših panogah kot so embaliranje živilskih izdelkov, razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov, ter vsadkov, itd. Za funkcionalizacijo le-teh smo uporabili polisaharid hitozan in sicer absorbiran v obliki tankih površinskih slojev s katerimi vnašamo v vlakna nove funkcionalne skupine, ki so gonilna sila biološke aktivnosti. Zatorej je bistvenega pomena uporaba tehnik, ki omogočajo analizo površinske elementarne sestave funcionaliziranih materialov. Cilj diplomske naloge je tako preučevanje površin funkcionaliziranih materialov z uporabo spektroskopskih metod ATR-FTIR ter komplementarne Raman spektrofotometrije za kvalitativno analizo funkcionalnih skupin vlaken. Doslej se je obema tehnikama namenjalo premalo pozornosti in sta tako okviru diplomske naloge podrobno preučeni in optimirani za uporabo vlaknotvornih polimerov funkcionaliziranih s polisaharidi. Analize funkcionaliziranih PET folij so pokazale da se hitozan v obliki filma oprime nosilnega materiala le mehansko in/ali s fizikalno adsorpcijo, medtem ko pa na celuloznih vlaknih ni moč zaslediti hitozana.
Ključne besede: celulozna vlakna, polietilentereftalat, hitozan, funkcionalizacija, ATR FT-IR, Raman
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2260; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici