Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1812; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: Pri posameznih zaščitnih oblačilih ciljamo na zadostno odvajanje površinskega (elektrostatičnega) naboja za kar so se v preteklosti uporabljala predvsem kovinska vlakna. V sodobnem času pa se vedno bolj uveljavlja ogljik, ki ga uporabljamo kot osnovo za izdelavo ogljikovih vlaken, kakor tudi kot surovino, primerno za nanos na tekstilni material, saj je prevodnost ogljika podobna prevodnosti kovin. Za obdelavo tekstilnih materialov, ki temeljijo na sodobnih pristopih, so torej zanimive obdelave z ogljikom. Z njegovo vgraditvijo lahko dosežemo dobro odvajanje električnega naboja z njihove površine, kakor tudi druge lastnosti, kot npr., hidrofobnost, itd. V tem pogledu sta kot tekstilna substrata še posebej zanimiva bombaž in poliester, saj sta osnovna materiala za izdelavo delovnih zaščitnih oblačil. Odvisno od namembnosti se uporabljata, bodisi kot samostojni surovini v oblačilu, bodi v mešanici v različnih razmerjih. Neželen vzporedni učinek vgraditve ogljika je črna oz. kovinska barva vlaken, zato je uporaba ogljika z namenom doseganja antistatično delujočih materialov omejena v glavnem na zelo specifična oblačila. Pričujoče delo temelji na obdelavi substratov iz bombaža, poliestra in mešanici teh surovin z ogljikovimi delci, pridobljenimi z dehidracijo jedilnega sladkorja v kombinaciji z zelenim čajem in železovim (III) hidratom kot katalizatorjem z namenom doseči dobro odvajanje površinskega naboja s površine tekstilnega materiala. Predpostavili smo, da bo le-to izboljšano, v kolikor bo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo, ki bi naj povezalo posamezne ogljikove delce med seboj in na ta način izboljšalo funkcionalnost obdelanih substratov v primerjavi z materiali, obdelanimi izključno z ogljikovimi delci. Z namenom preveriti učinkovitost obdelave, so bile v praktičnem delu uporabljene različne metode s katerimi smo želeli dobiti vpogled v videz delcev, kakor tudi v topografijo materialov pred in po obdelavi, za kar je bila uporabljena SEM analiza. Metoda DLS je bila uporabljena z namenom proučiti velikost in stabilnost delcev, prisotnih v posamezni obdelovalni kopeli, merjenje električne prevodnosti/upornosti pa z namenom proučiti sposobnost tekstilnega materiala v smislu samega odvajanja površinskega naboja s površine obdelanega substrata. Vsaka obdelava tekstilnih materialov z ogljikovimi delci se lahko odraža kot izrazita sprememba barvnega tona, zato je bila le-ta spektrofotometrično ovrednotena, prav tako pa tudi nagnjenost obdelanih materialov k gorenju. Rezultati raziskave so pokazali zelo perspektivne rezultate še posebej v primeru, ko je bilo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo.
Ključne besede: Sladkor, zeleni čaj, ogljik, antistatičnost, bombaž, poliester
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1154; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Ključne besede: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1825; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom »Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov« je bil ugotoviti ali ima obdelava tekstilnih materialov s plazmo vpliv na sposobnost vezave posameznih barvil in ostalih sredstev in s tem dosegati želene funkcionalne značilnosti. V raziskavi sem uporabila naravni material bombaž in sintetična materiala poliester ter poliamid. Za aktiviranje površine bombažnih, PES in PA tkanin smo uporabili kisikovo (O2) in CF4 plazmo. Pred-obdelane tkanine sem pobarvala z ustreznimi barvili, ali s postopkom impregnacije apretirala z anatazno in rutilno obliko TiO2 nano pastami in preverila tudi kompatibilnost istočasne obdelave in barvanja. Obdelanim vzorcem sem pred in po različnih obdelavah izmerila UV zaščitni faktor, barvne vrednosti (L*, a*, b*, C* in h) in hitrost navzemanja vode na tenziometru ter posnela IR spektre posameznim obdelanih materialom. Na podlagi celotne raziskave sem ugotovila, da obdelava s kisikovo plazmo poveča sposobnost/hitrost navzemanja vode za bombaž in poliester, nasprotno od pričakovanega pa se zgodi pri PA tkanini, kar je verjetno posledica predhodnega optičnega beljenja le-tega. Obdelava PA pletenine pa je pokazala povečanje sposobnosti navzemanja vode, ne pa tudi hitrosti navzemanja, kot pri bombažu in PES. Povečan hidrofilen značaj tako bombažnih, še posebej pa PES vlaken, ima prednost pri postopkih mokrih obdelav, kot sta barvanje in apretiranje. Tako lahko izboljšamo sorpcijo za barvila in ostala sredstva, kot je npr. TiO2 pasta, skrajšamo čas ter znižamo temperaturo obdelave. Na vezavo različnih TiO2 past, tako rutilne kot anatazne, pa sama obdelava s plazmo ni pokazala pomembnega vpliva.
Ključne besede: Plazma, bombaž, poliester, poliamid, titanov dioksid, UZF, barvila, hidrofilnost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2014; Ogledov: 2393; Prenosov: 278
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Cilj naloge je bil razvoj primernega postopka aplikacije TiO2 delcev na surovem in obarvanem PES materialu, za doseganje dobre UV zaščite in samočistilnega učinka. Za modifikacijo vlaken smo uporabili dve obliki TiO2 nano delcev – rutilno in anatazno, ki so bili različno površinsko modificirani in smo jih na vlakna nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva sklopa. V prvem smo raziskovali primernost postopka nanosa sedmih različno površinsko modificiranih TiO2 past – rutilno in anatazno v obliki suspenzij. Za nanos smo uporabili postopek izčrpavanja in postopek impregnacije. Pri postopku izčrpavanja smo želeli ugotoviti tudi kompatibilnost postopka barvanja in istočasnega nanosa past. Za ugotavljanje učinkovitosti postopkov smo primerjali UPF vrednosti surovih, obarvanih in s pastami obdelanih vzorcev in ugotavljali spremembe barve kot posledica uporabe različnih postopkov. Pri postopku impregnacije smo za paste z rutilno obliko TiO2 PES vzorcev impregnirali v koncentracijah 1 g/L, 3 g/L in 5 g/L, drugi del PES vzorcev pa smo impregnirali s pastami, ki vsebujejo anatazno obliko TiO2, in sicer v koncentracijah 5 g/L, 10 g/L in 30 g/L. Fiksiranje je potekalo pri temperaturi 180 °C. Na podlagi analiz tako obdelanih vzorcev, smo ugotavljali učinkovitost nanosa in določili optimalno koncentracijo, ki je glede na dosežene rezultate pri postopku impregnacije 10 g/L, pri postopku izčrpavanja pa 9 %. Pri analizi funkcionalnih lastnosti smo tako impregnirane vzorce umazali s sokom rdeče pese in z rdečim vinom. Vzorce smo v različnih časovnih intervalih osvetljevali z dnevno svetlobo in v komori z UV svetlobo. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko uporabimo tako izčrpalni kot impregnacijski način nanosa različnih past, da sta postopek barvanja in nanosa kompatibilna, da nam tovrstni nanosi dajejo dobro zaščito pred UV žarki, da pa je njihova samočistilnost omejena le na določene madeže.
Ključne besede: UV zaščita, poliester, disperzna barvila, TiO2 nanodelci, samočistilnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2013; Ogledov: 2676; Prenosov: 166
Celotno besedilo (5,49 MB)