| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija in čiščenje tereftalne kisline iz poliestrnih tekstilij
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Določevanje končnih funkcionalnih skupin produktov hidrolize odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov
Patricija Bizjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobna potrošniška družba ima kot posledico proizvodnjo velike količine najrazličnejših materialnih dobrin in hkrati velike količine odpadkov. Mednje sodijo tudi odpadni poliestrni tekstilni materiali. Slednji so biološko težko razgradljivi, zato je ustrezno ravnanje z njimi še toliko bolj pomembno. Kot učinkoviti kemijski postopki razgradnje so se izkazale različne oblike hidrolize. Diplomsko delo smo zato namenili analizi odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov z alkalno in nevtralno hidrolizo z uporabo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Uporabljeni sta bili topili dimetil sulfoksid (DMSO) in benzil alkohol. Na podlagi meritev in izračunov končnih karboksilnih (COOH) skupin smo prišli do ugotovitve, da je učinkovitost razgradnje odvisna od kombinacije več dejavnikov, med katerimi so poleg vrste hidrolize še sestava tekstilnega materiala, njegova predpriprava ter reakcijski čas razgradnje.
Ključne besede: poliester, odpadni tekstil, alkalna hidroliza, nevtralna hidroliza, titracije
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 568; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Obdelava tekstilnih materialov z ogljikom, pridobljenim iz sladkorja
Sara Barber, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri posameznih zaščitnih oblačilih ciljamo na zadostno odvajanje površinskega (elektrostatičnega) naboja za kar so se v preteklosti uporabljala predvsem kovinska vlakna. V sodobnem času pa se vedno bolj uveljavlja ogljik, ki ga uporabljamo kot osnovo za izdelavo ogljikovih vlaken, kakor tudi kot surovino, primerno za nanos na tekstilni material, saj je prevodnost ogljika podobna prevodnosti kovin. Za obdelavo tekstilnih materialov, ki temeljijo na sodobnih pristopih, so torej zanimive obdelave z ogljikom. Z njegovo vgraditvijo lahko dosežemo dobro odvajanje električnega naboja z njihove površine, kakor tudi druge lastnosti, kot npr., hidrofobnost, itd. V tem pogledu sta kot tekstilna substrata še posebej zanimiva bombaž in poliester, saj sta osnovna materiala za izdelavo delovnih zaščitnih oblačil. Odvisno od namembnosti se uporabljata, bodisi kot samostojni surovini v oblačilu, bodi v mešanici v različnih razmerjih. Neželen vzporedni učinek vgraditve ogljika je črna oz. kovinska barva vlaken, zato je uporaba ogljika z namenom doseganja antistatično delujočih materialov omejena v glavnem na zelo specifična oblačila. Pričujoče delo temelji na obdelavi substratov iz bombaža, poliestra in mešanici teh surovin z ogljikovimi delci, pridobljenimi z dehidracijo jedilnega sladkorja v kombinaciji z zelenim čajem in železovim (III) hidratom kot katalizatorjem z namenom doseči dobro odvajanje površinskega naboja s površine tekstilnega materiala. Predpostavili smo, da bo le-to izboljšano, v kolikor bo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo, ki bi naj povezalo posamezne ogljikove delce med seboj in na ta način izboljšalo funkcionalnost obdelanih substratov v primerjavi z materiali, obdelanimi izključno z ogljikovimi delci. Z namenom preveriti učinkovitost obdelave, so bile v praktičnem delu uporabljene različne metode s katerimi smo želeli dobiti vpogled v videz delcev, kakor tudi v topografijo materialov pred in po obdelavi, za kar je bila uporabljena SEM analiza. Metoda DLS je bila uporabljena z namenom proučiti velikost in stabilnost delcev, prisotnih v posamezni obdelovalni kopeli, merjenje električne prevodnosti/upornosti pa z namenom proučiti sposobnost tekstilnega materiala v smislu samega odvajanja površinskega naboja s površine obdelanega substrata. Vsaka obdelava tekstilnih materialov z ogljikovimi delci se lahko odraža kot izrazita sprememba barvnega tona, zato je bila le-ta spektrofotometrično ovrednotena, prav tako pa tudi nagnjenost obdelanih materialov k gorenju. Rezultati raziskave so pokazali zelo perspektivne rezultate še posebej v primeru, ko je bilo obdelovalni kopeli dodano vezivno sredstvo.
Ključne besede: Sladkor, zeleni čaj, ogljik, antistatičnost, bombaž, poliester
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 449; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Kompostiranje tekstilnih materialov
Polona Korošec, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Ključne besede: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 993; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Ključne besede: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Objavljeno: 09.10.2015; Ogledov: 1239; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

7.
Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov
Liljana Luketič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom »Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov« je bil ugotoviti ali ima obdelava tekstilnih materialov s plazmo vpliv na sposobnost vezave posameznih barvil in ostalih sredstev in s tem dosegati želene funkcionalne značilnosti. V raziskavi sem uporabila naravni material bombaž in sintetična materiala poliester ter poliamid. Za aktiviranje površine bombažnih, PES in PA tkanin smo uporabili kisikovo (O2) in CF4 plazmo. Pred-obdelane tkanine sem pobarvala z ustreznimi barvili, ali s postopkom impregnacije apretirala z anatazno in rutilno obliko TiO2 nano pastami in preverila tudi kompatibilnost istočasne obdelave in barvanja. Obdelanim vzorcem sem pred in po različnih obdelavah izmerila UV zaščitni faktor, barvne vrednosti (L*, a*, b*, C* in h) in hitrost navzemanja vode na tenziometru ter posnela IR spektre posameznim obdelanih materialom. Na podlagi celotne raziskave sem ugotovila, da obdelava s kisikovo plazmo poveča sposobnost/hitrost navzemanja vode za bombaž in poliester, nasprotno od pričakovanega pa se zgodi pri PA tkanini, kar je verjetno posledica predhodnega optičnega beljenja le-tega. Obdelava PA pletenine pa je pokazala povečanje sposobnosti navzemanja vode, ne pa tudi hitrosti navzemanja, kot pri bombažu in PES. Povečan hidrofilen značaj tako bombažnih, še posebej pa PES vlaken, ima prednost pri postopkih mokrih obdelav, kot sta barvanje in apretiranje. Tako lahko izboljšamo sorpcijo za barvila in ostala sredstva, kot je npr. TiO2 pasta, skrajšamo čas ter znižamo temperaturo obdelave. Na vezavo različnih TiO2 past, tako rutilne kot anatazne, pa sama obdelava s plazmo ni pokazala pomembnega vpliva.
Ključne besede: Plazma, bombaž, poliester, poliamid, titanov dioksid, UZF, barvila, hidrofilnost
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1405; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

8.
ŠTUDIJ ADSORPCIJE GALAKTOGLUKOMANANA NA POLIETILENTEREFTALAT
Ajra Hadela, 2014, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje biopolimerov iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju močno povečuje zaradi pomanjkanja naravnih virov energentov. Zanimiva skupina biopolimerov so hemiceluloze, ki imajo zaradi svoje strukturne raznolikosti možnost uporabe na različnih področjih. Pri proizvodnji termomehanske pulpe v papirni industriji so galaktoglukomanani prevladujoče hemiceluloze, ki se sproščajo v procesne vode. Raztopljene manane je mogoče iz vodne faze odstraniti z adsorpcijo na vlakna pulpe, s čimer se poveča trdnost proizvedenega papirja. Zato sem pri svojem delu postavila hipotezo, da se bo galaktoglukomanan vezal tudi na ostala vlakna in jim spremenil lastnosti. Namen diplomske naloge je bil adsorbirati galaktoglukomanan iz vodnih raztopin na poletilentereftalatna vlakna in jim s tem izboljšati hidrofilnost. Preizkušanja adsorpcije sem najprej opravila na polietilentereftalatnih modelnih filmih s pomočjo kremenove mikrotehtnice. Po ugotovljenem optimalnem postopku sem nato obdelala polietilentereftalatno tkanino in uspešnost adsorpcije ugotavljala z metodami določanja celotnega organskega ogljika in z infrardečo spektroskopijo. Nazadnje sem ugotavljala uspešnost povečanja hidrofilnosti obdelane tkanine z določanjem vsebnosti vlage, s tenziometrijo in s fotogoniometrijo. Rezultati so pokazali, da je bil uporabljen postopek adsorpcije galaktoglukomanana na polietilentereftalatno tkanino uspešen. S pomočjo določanja kontaktnih kotov z vodo, pa sem dokazala tudi povečanje hidrofilnosti polietilentereftalatne tkanine obdelane z galaktoglukomnanom.
Ključne besede: hemiceluloze, galaktoglukomanan, poliester, polietilentereftalat, hidrofilnost/hidrofobnost, kremenova mikrotehtnica, stični kot
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1345; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
Barve in funkcionalne lastnosti materialov
Mateja Blagovič, 2013, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil razvoj primernega postopka aplikacije TiO2 delcev na surovem in obarvanem PES materialu, za doseganje dobre UV zaščite in samočistilnega učinka. Za modifikacijo vlaken smo uporabili dve obliki TiO2 nano delcev – rutilno in anatazno, ki so bili različno površinsko modificirani in smo jih na vlakna nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva sklopa. V prvem smo raziskovali primernost postopka nanosa sedmih različno površinsko modificiranih TiO2 past – rutilno in anatazno v obliki suspenzij. Za nanos smo uporabili postopek izčrpavanja in postopek impregnacije. Pri postopku izčrpavanja smo želeli ugotoviti tudi kompatibilnost postopka barvanja in istočasnega nanosa past. Za ugotavljanje učinkovitosti postopkov smo primerjali UPF vrednosti surovih, obarvanih in s pastami obdelanih vzorcev in ugotavljali spremembe barve kot posledica uporabe različnih postopkov. Pri postopku impregnacije smo za paste z rutilno obliko TiO2 PES vzorcev impregnirali v koncentracijah 1 g/L, 3 g/L in 5 g/L, drugi del PES vzorcev pa smo impregnirali s pastami, ki vsebujejo anatazno obliko TiO2, in sicer v koncentracijah 5 g/L, 10 g/L in 30 g/L. Fiksiranje je potekalo pri temperaturi 180 °C. Na podlagi analiz tako obdelanih vzorcev, smo ugotavljali učinkovitost nanosa in določili optimalno koncentracijo, ki je glede na dosežene rezultate pri postopku impregnacije 10 g/L, pri postopku izčrpavanja pa 9 %. Pri analizi funkcionalnih lastnosti smo tako impregnirane vzorce umazali s sokom rdeče pese in z rdečim vinom. Vzorce smo v različnih časovnih intervalih osvetljevali z dnevno svetlobo in v komori z UV svetlobo. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko uporabimo tako izčrpalni kot impregnacijski način nanosa različnih past, da sta postopek barvanja in nanosa kompatibilna, da nam tovrstni nanosi dajejo dobro zaščito pred UV žarki, da pa je njihova samočistilnost omejena le na določene madeže.
Ključne besede: UV zaščita, poliester, disperzna barvila, TiO2 nanodelci, samočistilnost
Objavljeno: 05.02.2013; Ogledov: 1777; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

10.
OBDELAVE ZA ZMANJŠANJE UV PROPUSTNOSTI MATERIALOV
Liljana Luketič, 2011, diplomsko delo

Opis: Nevarnost ultravijoličnega sevanja postaja vse bolj resna in zaskrbljujoča težava za prebivalce našega planeta, zato je bil namen mojega diplomskega dela z naslovom »Obdelave za zmanjšanje UV propustnosti materialov«, raziskati vpliv postopka barvanja in impregnacije z UV absorberjem na UV propustnost oziroma UV zaščito materialov. Pri raziskavi sem uporabila tri različne materiale, bombaž, poliester in poliamid. Surovim materialom sem določila težo, gostoto in zračno prepustnost. Vzorce sem predhodno obdelala in jih na ta način pripravila za plemenitenje. Predhodno obdelane materiale sem impregnirala z UV absorpcijskim sredstvom v dveh koncentracijah in jih pobarvala z različnimi barvili v treh koncentracijah. Tako obdelanim materialom sem merila UV propustnost v UVA in UVB področju, jim določila ultravijolični zaščitni faktor (UZF) ter jih barvno-metrično ovrednotila. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da večina konvencionalnih barvil poveča UV zaščito, medtem, ko posamezna fluorescentna barvila pri višjih koncentracijah negativno vplivajo na zaščito pred UV sevanjem. Ugotavljam tudi, da nam za ta namen izdelan UV absorber nudi odlično zaščito v večini primerov, razen pri zelo transparentnih materialih, kjer je prepustnost materiala prevelika, na kar nam kažejo tudi rezultati meritev UZF faktorja surove tkanine in zračna propustnost.
Ključne besede: UV zaščita, bombaž, poliamid, poliester, barvila, UZF
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2145; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici