| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje in psihofizične sposobnosti policistov pri vožnji vozil s prednostjo in spremstvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Samo Kamenšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko izobraževanja in psihofizičnih sposobnosti policistov, ki delujejo v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v Oddelku za osebno varovanje, njihova prvenstvena naloga pa je poleg varovanja varovane osebe še vožnja vozil s prednostjo in spremstvom. V omenjenem oddelku se lahko zaposlijo samo že izkušeni policisti, ki morajo že za osnovno zaposlitev v policiji prestati določeno fizično in psihološko testiranje, kar zagotavlja, da kljub pomanjkanju kadra v policijske vrste ne more vstopiti čisto vsak. Policisti, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v Centru za varovanje in zaščito, morajo uspešno opraviti še dodatno psihološko in fizično testiranje, s čimer se v selekcijskem postopku zagotovi, da se v centru zaposlijo res le najprimernejši policisti. Ti so nato deležni uvajalnega usposabljanja v trajanju 528 ur, kar pa seveda ne zadošča za opravljanje vseh nalog, zato se policisti Centra za varovanje in zaščito praktično neprestano dodatno izobražujejo, usposabljajo in izpopolnjujejo iz tistih področij dela oziroma nalog, za opravljanje katerih so dodeljeni. Pri tem center znotraj slovenske policije uporablja izobraževalno infrastrukturo in pripomočke, ki pa so v veliki meri nezadostni, preveč centralizirani in tudi zastareli, zaradi visokih finančnih vložkov pa za njihovo razširitev ali posodobitev že več let ni pravega posluha. V diplomskem delu smo pregledali potek razvoja slovenske policije in Centra za varovanje in zaščito, potek izobraževanja v obeh in opravili intervju z višjim policijskim inšpektorjem glede strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v oddelku za osebno varovanje. Na podlagi pregleda literature in izvedenega intervjuja smo pripravili priporočila za izboljšave oziroma predlog dodatnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj ter učnih pripomočkov, ki bi jih lahko brez večjih finančnih vložkov uporabljali pri svojem delu.
Ključne besede: policisti, policisti varnostniki, psihofizične sposobnosti, izobraževanje, kompetence policistov, vozila s prednostjo in spremstvom, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
Carina kot policijska služba : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Andreja Verbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo.
Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1772; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (981,69 KB)

3.
Sodelovanje policije in zasebnih varnostnih služb pri skupnem zagotavljanju varnosti v nakupovalnem središču BTC City Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Milan Tuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti ter sodelovanje policije z varnostnimi službami je v diplomskem delu opisano z namenom predstavitve zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja na majhnem, vendar varnostno zelo obremenjenem območju nakupovalnega središča. Oblika dela že v imenu nakazuje, da je za izvajanje le-te prvi pogoj skupnost ljudi z istimi ali podobnimi interesi sobivanja ali soustvarjanja ter zagotavljanje ene od osnovnih človekovih potreb ‒ potrebe po varnosti. S spremembo političnega sistema v Sloveniji, odpiranjem meja in povezovanjem s tujino ter posledično hitrim gospodarskim razvojem se je spremenilo tudi dojemanje ljudi do sprememb v družbi. Kljub odprtosti in želji po vsem novem je potreba ljudi po varnosti vsekakor ostala ista oziroma je in postaja vedno bolj cenjena dobrina. S spreminjanjem zakonodaje, uvajanjem zahodnoevropskih načinov policijskega dela v skupnosti (Lobnikar, Sotlar in Meško, 2013), predvsem pa s pluralno policijsko dejavnostjo (Dolenc, 2010; Modic, Lobnikar in Dvojmoč, 2014) so se poleg tradicionalnih državnih organov za zagotavljanje splošne varnosti v zagotavljanje in nudenje le-te vključili še novo nastali deležniki, kot so varnostno-svetovalne službe, varnostne službe, redarske službe, detektivi. Za to področje zagotavljanja in predvsem nudenja varnosti je bilo zato treba sprejeti tudi nove zakonske ureditve. V nadaljevanju je opredeljena netipična skupnost ‒ nakupovalno središče. Nakupovalna središča glede na svojo specifičnost oziroma prisotnost velikega števila ljudi na razmeroma majhnih območjih za policijo ter varnostne službe predstavljajo območja z visokim varnostnim tveganjem. Zagotavljanje varnosti predstavlja izziv, ki ga je mogoče reševati in uspešno izvajati zgolj z dobrim in usklajenim sodelovanjem vseh deležnikov na vseh ravneh upravljanja in izvajanja nalog za preprečevanje kriminalitete in zagotavljanje javnega reda. Sklepni del zajema opredelitev postavljenih hipotez, analizo ugotovitev pridobljenih mnenj iz intervjujev ter priporočila za nadaljnje delo, predvsem policistov pri zagotavljanju varnosti v nakupovalnih središčih s poudarkom na sodelovanju in posredovanju ugotovitev in zaznanj pri svojem delu. Pomembno je, da se zaznavanja in ugotovitve varnostnikov ali policistov pri delu hitro in na čim kakovostnejši način medsebojno posredujejo. S tem se povečuje učinkovitost dela na področju zagotavljanja varnosti, kakor tudi hitreje odziva na pojave novih oblik izvrševanja kaznivih dejanj ali kršitev javnega reda.
Ključne besede: varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policisti, varnostne službe, varnostniki, sodelovanje, nakupovalna središča, BTC City Ljubljana, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.09.2015; Ogledov: 2342; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (624,53 KB)

4.
Stališča zasebnega varnostnega osebja do dela policistk in policistov in njihovega odnosa do varnostnega osebja v Sloveniji : magistrsko delo
Mirko Vavpotič, Matevž Bren, 2013, magistrsko delo

Opis: Varnost je bistvena človekova dobrina, ki je pogoj za brezskrbno življenje in neovirano zadovoljevanje ostalih človeških potreb. Skrb za splošno varnost prevzemata policija, kot nosilec javne varnosti in zasebno varnostne družbe, kot nosilci zasebne varnosti. Bistvena razlika je v tem, da je javna varnost za posameznika brezplačna, zasebno varovanje pa je plačljivo. Za javno varnost skrbijo policisti in policistke, ki pri svojem delu, za izvajanje nalog policije, uporabljajo policijska pooblastila. Za zasebno varnost skrbijo zasebne varnostne družbe, znotraj katerih izvaja naloge zasebnega varovanja zasebno varnostno osebje, ki pri svojem delu uporablja ukrepe varnostnika in druga sredstva. Namen magistrskega dela je proučiti mnenje varnostnikov o osebnih lastnostih policistov, njihovega odnosa do strank v postopku in do varnostnikov ter razlike v mnenjih na podlagi starosti varnostnikov. Prav tako je namen raziskati, ali imajo policisti drugačen odnos do varnostnikov, ko so ti v službi in privatnem življenju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali varnostniki menijo, da imajo policisti pozitivne osebnostne lastnosti in kakšni so njihovi odnosi do strank v postopku in do varnostnikov. Naslednja cilja sta ugotoviti, ali se stališča varnostnikov do policistov spreminjajo glede na njihovo starost in ali imajo policisti drugačen odnos do varnostnikov, ko so ti v službi in privatnem življenju. V teoretičnem poglavju magistrskega dela smo uvodoma zbrali in preučili tematsko literaturo, v empiričnem poglavju pa smo, na podlagi analize mnenja varnostnikov, prišli do rezultatov raziskave, da imajo po mnenju varnostnikov policisti pozitivne osebnostne lastnosti in dober odnos do strank v postopku. Imajo pa bistveno boljši odnos do varnostnikov, ko so ti v službi, kot v zasebnem življenju. Mnenje varnostnikov o odnosu policistov do strank v postopku se razlikuje glede na starost varnostnikov. Starejši kot so, boljše mnenje imajo.
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, zasebno varovanje, varnostniki, stališča, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.01.2014; Ogledov: 2084; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (802,70 KB)

5.
Uporaba tehnik rokoborbe pri pasivizaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dejan Šernek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Uporaba tehnik rokoborbe pri pasivizaciji proučuje uporabo prisilnih sredstev policistov, varnostnikov in redarjev pri pasivizaciji osebe v postopku. Ker njihova uporaba posega v človekove pravice in svoboščine, je pri tem potrebno poznati in strogo upoštevati vse predpise, določene z zakonom in podzakonskimi določili. Potrebno je biti strokovno usposobljen. Tako diplomska naloga v prvem delu opredeljuje splošna načela za opravljanje policijskih nalog. Poleg tega so predstavljena vsa prisilna sredstva oz. ukrepi, ki so na razpolago represivnim organom za uspešno pasivizacijo osebe v postopku. Podrobneje je opisana fizična oz. telesna sila, kajti po statističnih podatkih policije o uporabi prisilnih sredstev uporaba le-te med leti 2000 in 2012 strogo narašča. Policija tako za opravljanje svojih nalog uporablja različne strokovne prijeme, udarce in mete, ki izhajajo iz različnih borilnih veščin (juda, karateja, aikida, jiu-jitsuja). V teh postopkih pa bi bile morebiti učinkovite tudi določene tehnike iz rokoborbe, prav tako iz starodavne borilne veščine. Le-te povečini temeljijo na naravnem gibanju osebe v določenih situacijah. V ta namen je v nadaljevanju diplomske naloge predstavljena rokoborba, njeni slogi ter nekaj tehnik, ki bi se lahko opredelile kot učinkovite, uporabne, predvsem pa uspešne za izvedbo pasivizacije. Uporaba le-teh bi lahko tako za policiste kot tudi druge represivne organe predstavljala veliko pridobitev in prednost pred ostalimi tehnikami, in sicer zaradi njihovih značilnosti. Vsekakor pa je tudi za uporabo teh tehnik potrebna fizična pripravljenost in seveda tudi praktična usposobljenost policistov, varnostnikov in redarjev.
Ključne besede: policisti, varnostniki, redarji, pooblastila, prisilna sredstva, pasivizacija, rokoborba, tehnike, fizična sila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.11.2013; Ogledov: 1624; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
Primerjava pooblastil policistov in varnostnih služb : diplomsko delo
Katja Planinšec, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali pooblastila, ki jih imajo varnostniki v varnostnih službah s pooblastili policistov, zanimalo nas je katera so primerljiva pooblastila, ki jih lahko uporabijo tako policisti kot tudi varnostniki. Cilj naše diplomske naloge je bil predstaviti pooblastila varnostnih služb in policistov. Predstavitev temeljnih pojmov, ki se pojavljajo skozi celotno diplomsko nalogo, je bistvenega pomena za razumevanje obravnavane tematike, predstavljeni so s pomočjo deskriptivne metode. Tekom diplomske naloge smo predstavili katera so posamezna pooblastila varnostnih služb in policijska pooblastila, ki so primerljiva z njimi v Sloveniji, predstavili pa smo tudi stanje na tem področju v Avstriji in Združenih državah Amerike, omenjena tema je obravnavana predvsem s teoretičnega vidika. Opredelili smo tudi svoja stališča do obravnavane tematike in se oprli na zastavljene hipoteze, ki smo jih tekom diplomske naloge potrdili ali ovrgli. Glavna ugotovitev pričujočega diplomskega dela je, da se pooblastila policistov in varnostnih služb v določenih segmentih razlikujejo, ker se razlikujejo področja dela pa je dejstvo, da imajo policisti večja pooblastila kot varnostniki zaposleni v varnostnih službah, vseeno pa lahko med delom policistov in varnostnikov potegnemo vzporednice. Stanje na tem področju v Avstriji in Združenih državah Amerike se razlikuje od ureditve v Sloveniji.
Ključne besede: varnost, zasebno varovanje, varnostniki, policija, policisti, pooblastila, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.04.2012; Ogledov: 2504; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (455,28 KB)

7.
Varovanje državnih objektov pred vandalizmom : diplomsko delo
Tibor Černe, 2012, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: vandalizem, javni shodi, državni objekti, varovani objekti, varovanje, policija, policisti, varnostniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2012; Ogledov: 1597; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

8.
9.
Iskanje izvedeno v 3.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici