| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko delo
Dejan Šučur, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

2.
Sodelovanje med policisti-kriminalisti in vodji policijskih okolišev pri delu na področju kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Benotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delo policistov-kriminalistov in vodij policijskih okolišev (v nadaljevanju VPO) pri delu na področju kriminalitete na področnih policijskih postajah. Pri preiskovanju posameznih kaznivih dejanj so nosilci nalog policisti–kriminalisti na policijski postaji, VPO pa se vključuje kot neke vrste informator, saj z dobrim poznavanjem ljudi in policijskega okoliša prispeva veliko informacij pri obravnavi kaznivih dejanj. Opravili smo primerjavo dela VPO danes in vlogo vodje varnostnega okoliša pri delu na področju kriminalitete v policijskem (varnostnem) okolišu. Opredelili smo pojem preventivnega dela na področju kriminalitete, katerega cilj je odpravljanje vzrokov za nastanek kaznivih dejanj in zagotavljanje splošne varnosti ljudi. Pereč problem je predvsem v tem, da je premalo medsebojnega sodelovanja med policisti, policisti-kriminalisti in VPO. Zaradi slabega medsebojnega sodelovanja ne prihaja do pretoka informacij, zaradi česar je oteženo delo na področju preiskovanja kriminalitete. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki so dodeljena policistom-kriminalistom, policistom ali VPO, se le ta najpogosteje preiskujejo individualno, brez medsebojne povezave in se zaradi tega ne pridobi uporabna informacija, ki bi v večini primerov vodila do uspešnega zaključka obravnave posameznega kaznivega dejanja. »VPO tako v novi vlogi vedno bolj sodeluje z lokalno skupnostjo z namenom skupnega identificiranja varnostnih problemov in njihovega reševanja. Takšen pristop imenujemo policijsko delo v skupnosti, s katerim odpravljamo vzroke za nastanek kriminala.« (Benotič, 2013: I) Danes se v policijsko delo v skupnosti vključujejo vsi policisti zaposleni v policiji, pa naj si bo to policist, policist-kriminalist, dežurni policist na policijski postaji ali pa VPO, saj pomeni vsak neposreden stik z občanom, katerega imamo pri opravljanju policijskega dela, tako imenovano policijsko delo v skupnosti. Ugotavljali smo kakšno je medsebojno sodelovanje med policisti, od katerega je v največji meri odvisno kako pristopimo k opravljanju policijskega dela. S predpostavko in ob zavedanju, da opravljamo policijsko delo za dobrobit vseh državljanov, moramo k policijskemu delu pristopiti v največji meri z vso odgovornostjo in si tako med seboj porazdeliti vloge pri opravljanju dela. Zaradi tega velja ugotovitev, da se policisti združujejo v tako imenovane »teame«, ki so formalni ali neformalni, v katerih se ugodno počutijo in jim le ti omogočajo lažje opravljanje dela in razbremenitev slehernega policista. Potrdi se tudi dejstvo, da je policijsko delo v skupnosti pravilen pristop pri opravljanju policijskega dela, saj se z njim odpravljajo vzroki za nastanek deviantnih pojavov s čimer pa se znižuje tudi stopnja kriminala.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kriminalisti, vodja policijskega okoliša, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1474; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (619,64 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici