Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Ključne besede: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 133
Celotno besedilo (969,83 KB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja zaslišanje prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je podalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku ZKP-N. Z novelo zakona se želi postopoma uveljaviti nov model kazenskega postopka v Republiki Sloveniji. Kot nov model kazenskega postopka se misli, namesto sedanjega dvofaznega predhodnega postopka, enofazni preiskovalni postopek, v katerem bi preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, preiskovalni sodnik pa bi obdržal le vlogo garanta oziroma varuha obdolženčevih pravic. Prve spremembe, k novemu modelu kazenskega postopka, so med drugim tudi možnost zaslišanja priče s strani državnega tožilca oziroma policije v predkazenskem postopku, kot tudi nekoliko drugačna ureditev pogojev za uvedbo preiskave. Predlagane spremembe so doživele nasprotovanja pravnih strokovnjakov, ker nov koncept policijske oziroma tožilske preiskave odpira nekatera ustavnopravna in doktrinarna vprašanja. V magistrskem delu je prvo predstavljen predkazenski postopek in sodna preiskava po trenutno veljavni ureditvi. Nato je predstavljena priča kot dokaz v kazenskem postopku. Za razumevanje današnjih sprememb je predstavljen tudi zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava na območju Slovenije s poudarkom na predkazenski postopek in preiskavo. V drugi polovici magistrskega dela pa je predstavljen Predlog novele ZKP-N in kakšna bo vloga preiskovalnega sodnika po noveli ter ustavnopravna in doktrinarna vprašanja glede zaslišanja prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. V sklepu magistrskega dela pa sem predstavil še moje stališče do predlagane ureditve.
Ključne besede: predkazenski postopek, preiskava, kazenski postopek, novela ZKP-N, zaslišanje prič v predkazenskem postopku, policijsko-tožilska preiskava.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 2820; Prenosov: 495
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Ključne besede: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1850; Prenosov: 298
Celotno besedilo (546,47 KB)

Ključne besede: policija, policijsko delo, informativni razgovor, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, osumljenci, zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2010; Ogledov: 5482; Prenosov: 1032
Celotno besedilo (240,56 KB)