1. Spremembe slovenske policije v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Polič, 2022, diplomsko delo Opis: Policija po vsem svetu deluje in svoje delo opravlja na različne načine. Strokovnjaki so načine delovanja razdelili na štiri različne modele: militaristično birokratski model, na pravu temelječ model, model delitve med javno in zasebno policijsko dejavnostjo ter v skupnost usmerjeno policijsko delo ali policijsko delo v skupnosti. Izmed vseh model delovanja, ki jih policija lahko uporablja za izvajanje svoje dejavnosti se zdi, da je model policijskega dela v skupnosti najbolj uspešen pri višjem zadovoljstvu prebivalstva s policijskim delom. Model dela se uporablja v več zahodnih državah, v Sloveniji se implementacija policijskega dela v skupnosti izvaja že od osamosvojitve v obliki organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela s prebivalstvom. Glavno načelo policijskega dela v skupnosti je to, da mora policija služiti prebivalstvu in tako pridobiti legitimnost za svoja dejanja. Poudarek sloni tudi na proaktivnem delovanju policije.
Skozi čas pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki se je začel v letu 2020 je spremenil način kako in kje ljudje opravljajo svoje delo. Te spremembe so prav tako prišle tudi v policijsko okolje. Zaradi določenih organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela ter medijskim poročanjem o policijski dejavnosti sta mnenje in podpora policije v javnosti drastično padla. Strokovnjaki so bili zaskrbljeni v kakšno smer te spremembe vodijo slovensko policijo.
Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili kakšne so bile posledice delovanja slovenske policije pod ukrepi COVID-19, katere organizacijske in delovne spremembe so se med tem časom uveljavile in ali se je zaupanje prebivalstva v slovensko policijo povrnilo, sedaj ko ukrepi niso več potrebni. Ključne besede: policija, upravljanje policije policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, spremembe, epidemija, covid-19, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. Policijsko delo v skupnosti in uporaba diskrecije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDemis Inamo, 2022, diplomsko delo Opis: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije.
Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije.
Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko.
V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno. Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko deloKlara Kregar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov. Ključne besede: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko deloTeja Črnivec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju.
Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola. Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 644; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. 7. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : policijsko delo v skupnosti in zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih2021 Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti. Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 136
Celotno besedilo (6,80 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Implementacija policijskega dela v skupnosti na območju Policijske postaje Ribnica : magistrsko deloLara Rovan, 2021, magistrsko delo Opis: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev.
V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica.
Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost.
Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju. Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 675; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,29 MB) |
7. Vidnost policije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMatic Gregorič, 2021, diplomsko delo Opis: Policijsko delo v skupnosti se osredotoča na reševanje problemov v skupnosti z vzpostavljanjem komunikacije z njo. Policist je za nedoločen čas del skupnosti, njegova naloga pa je identifikacija problemov, vzpostavitev komunikacije ter vzpostavitev dobrih odnosov s prebivalci. Pomemben aspekt takšnega delovanja je tudi vidnost policije, ki ima pomembno vlogo pri strahu prebivalcev pred kriminaliteto in njihovim zaupanjem v policijo. Najpomembnejši aspekt vidnosti policije so peš patrulje, ki zvišajo občutek prisotnosti in odprtosti policije. Pomen peš patrulj smo preučevali tudi v diplomskem delu. Zanimalo nas je, v kolikšni meri te vplivajo na zaupanje v policijo in percepcijo zaznavanja njene uspešnosti. Prav tako nas je zanimalo, če obstaja razlika v številu zaznanih peš patrulj v različnih tipih naselja. V ta namen je bila izvedena anketa med študenti na Fakulteti za varnostne vede.
S pomočjo analize podatkov ugotovimo, da ni statistično značilne povezave med opaženimi peš patruljami in zaupanjem v policijo ali zaznavanjem uspešnosti policije. Ravno tako ni statistično značilnih razlik v opaženih peš patruljah med različnimi tipi naselja. Ključne besede: diplomske naloge, vidnost policije, policijsko delo v skupnosti, nova vidnost, patrulje Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 664; Prenosov: 70
Celotno besedilo (745,24 KB) |
8. Preprečevanje kriminalitete na podeželju - pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVeronika Makovac, 2021, diplomsko delo Opis: Pod ruralno kriminaliteto uvrščamo vso kriminaliteto, ki se pojavlja na ruralnih območjih. Ruralna kriminaliteta tako kot urbana pomembno vpliva na prebivalce in ima veliko vlogo pri pojavu strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti posameznika. Zaradi manjšega obsega raziskav na tem področju je diplomsko delo osredotočeno na pojavne oblike ruralne kriminalitete in spopadanje z njo. Prvi del zajema definicijo in razloge za pojav ruralne kriminalitete ter teoretični pregled policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja pomembno vlogo pri spopadanju z ruralno kriminaliteto. Drugi del diplomske naloge predstavlja analiza ruralne kriminalitete v petih izbranih državah (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Slovenija) ter njihov način spopadanja s to vrsto kriminalitete.
Rezultati vsebinske analize kažejo, da je ruralna kriminaliteta dokaj mlada veja kriminalitete, zato posledično to področje še ni raziskano v veliki meri. V ruralnih okoljih se kriminaliteta pojavlja v isti meri kot v urbanih območjih, zaradi svoje specifičnosti pa zahteva poseben pristop k zamejevanju. Čeprav so v empirični del zajete države z različnim kulturnim ozadjem, podatki kažejo, da se oblike ruralne kriminalitete med izbranimi državami ne razlikujejo. Delovanje policije in državnih organov se vse bolj usmerja v sodelovanje z javnostjo in poskus preprečevanja kriminalitete, še preden se le-ta zgodi. Delovanje je vse bolj proaktivno, tako v ruralnem kot v urbanem okolju.
Pomemben korak v smeri preprečevanja ruralne kriminalitete in uspešnega policijskega dela so raziskave v tej smeri. Boj proti ruralni kriminaliteti bo uspešen le z ustreznim znanjem policije in ozaveščanjem prebivalcev. Ključne besede: diplomske naloge, ruralna kriminaliteta, podeželje, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 649; Prenosov: 52
Celotno besedilo (528,92 KB) |
9. Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAida Ajdinović, 2021, diplomsko delo Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši.
Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost. Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 667; Prenosov: 73
Celotno besedilo (745,39 KB) |
10. Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBarbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno. Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 604; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,56 MB) |