Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Policijsko delo v skupnosti pomeni približevanje »represivnega« organa (policije) ljudem in njihovi skupnosti. Le z dobrim sodelovanjem lahko policija iz okolja pridobi koristne informacije, s katerimi ugotovi oziroma identificira problem, ki bi drugače zaradi svoje specifike lahko ostal skrit oziroma prikrit tako ljudem kot organom pregona. Iz tako prikritega problema bi potencialno lahko nastala velika grožnja oziroma posledica širši skupnosti. Policija s preventivnim delovanjem tako sklepa s prebivalci nekakšen most zaupanja, od katerih pridobiva koristne informacije, ki pomagajo pri operativnih uspehih policijske organizacije. Policijsko delo v skupnosti lahko pomeni tudi zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti o varnosti. Nenazadnje je delo policije namenjeno prav ljudem v neki skupnosti, zato je ocena oziroma zaupanje te skupnosti, še kako pomembno za merjenje uspešnosti policije. Diskrecijska pravica pomeni premišljeno razločevanje. Je pravica oblastnega (upravnega) organa, da lahko na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini sicer različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v bolj ali manj ugodnem izidu za stranko. V diplomskem delu je tako prikazana uporaba diskrecije (pravice) in njena »omejitev«, ki preprečuje morebitne zlorabe organa, saj lahko pri rabi diskrecije hitro pride tako do zlorabe položaja oziroma prekoračitve pooblastil kot tudi do opustitve dolžnega ravnanja. Upravni organi so vezani na načelo zakonitosti, saj diskrecija ni samovolja. Podelitev diskrecije ima svoj namen. Odločanje pa je zahtevno in zelo odgovorno.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, diskrecija, opozorilo, plačilni nalog, odločba
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 644; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 675; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Pod ruralno kriminaliteto uvrščamo vso kriminaliteto, ki se pojavlja na ruralnih območjih. Ruralna kriminaliteta tako kot urbana pomembno vpliva na prebivalce in ima veliko vlogo pri pojavu strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti posameznika. Zaradi manjšega obsega raziskav na tem področju je diplomsko delo osredotočeno na pojavne oblike ruralne kriminalitete in spopadanje z njo. Prvi del zajema definicijo in razloge za pojav ruralne kriminalitete ter teoretični pregled policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja pomembno vlogo pri spopadanju z ruralno kriminaliteto. Drugi del diplomske naloge predstavlja analiza ruralne kriminalitete v petih izbranih državah (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Slovenija) ter njihov način spopadanja s to vrsto kriminalitete. Rezultati vsebinske analize kažejo, da je ruralna kriminaliteta dokaj mlada veja kriminalitete, zato posledično to področje še ni raziskano v veliki meri. V ruralnih okoljih se kriminaliteta pojavlja v isti meri kot v urbanih območjih, zaradi svoje specifičnosti pa zahteva poseben pristop k zamejevanju. Čeprav so v empirični del zajete države z različnim kulturnim ozadjem, podatki kažejo, da se oblike ruralne kriminalitete med izbranimi državami ne razlikujejo. Delovanje policije in državnih organov se vse bolj usmerja v sodelovanje z javnostjo in poskus preprečevanja kriminalitete, še preden se le-ta zgodi. Delovanje je vse bolj proaktivno, tako v ruralnem kot v urbanem okolju. Pomemben korak v smeri preprečevanja ruralne kriminalitete in uspešnega policijskega dela so raziskave v tej smeri. Boj proti ruralni kriminaliteti bo uspešen le z ustreznim znanjem policije in ozaveščanjem prebivalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralna kriminaliteta, podeželje, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 649; Prenosov: 52
Celotno besedilo (528,92 KB)

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 604; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,56 MB)