| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZDELAVA ORGANIZACIJSKEGA MODELA UPRAVLJANJA S PROBLEMATIKO KAZNIVIH DEJANJ NAPADOV NA POLICISTE
Srečko Felix Krope, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu disertacije predstavljamo organiziranost slovenske policije in zgodovinski razvoj policijske organizacije in njenih oblik v svetu in na Slovenskem. Navajamo povzetke zgodovinskega dela od orožništva naprej, do delovanja slovenske policije po drugi svetovni vojni do samostojnosti države. Nadaljujemo s prikazom njene organiziranosti v novejšem času, kamor vključujemo izobraževalni sistem. Nekoliko podrobneje navajamo naloge policije, njena pooblastila s temeljnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Orišemo tudi urejenost varovanja človekovih pravic v postopkih s policijo. Podrobneje pojasnjujemo razlike posameznih kaznivih ravnanj, zlasti prekrškov in kaznivih dejanj, ter navajamo bistvene elemente kaznivih dejanj, ki jih v Policiji štejejo med kazniva dejanja napadov na policiste. Pregledno predstavimo tudi dosedanja proučevanja obravnavanega področja v Sloveniji in v tujini. V empiričnem delu disertacije proučujemo okoliščine napadov na policiste v Sloveniji, predvsem sredstva napada, kraj, čas, področje dela in prisotnost tretjih oseb pri izvršitvi kaznivih dejanj napadov na policiste. Na podlagi teh dejavnikov izdelamo model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste, ki vsebuje organizacijske in tudi situacijske ukrepe za zmanjšanje števila napadov na policiste. Organizacijski ukrepi obsegajo dejavnike, kot so način usposabljanja, razporejanja na delo, uporaba zaščitne opreme in ukrepe v primeru storjenih napadov na policiste. Empirični del disertacije temelji na raziskavi, ki vključuje 363 podanih kazenskih ovadb na okrožna državna tožilstva v Sloveniji za obdobje 2005 in 2006. Organizacijski model upravljanja s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste preverimo s pomočjo spletne ankete v maju in juniju 2009, kjer na podlagi 106 izpolnjenih spletnih anket pridobimo mnenje javnosti o predlaganem organizacijskem modelu. S prilagojeno spletno anketo pridobimo tudi mnenje 53 sindikalnih zaupnikov policije o predlaganem modelu. Ugotavljamo, da je bilo v obravnavanem obdobju skupaj 531 žrtev − policistov, od tega 514 ali 96,8 odstotka moških in 17 ali 3,2 odstotka žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev. Po številu napadenih policistov so v vrhu policisti iz Policijske uprave Ljubljana, kjer je tudi največ policistov v Sloveniji in obravnavajo največ varnostnih dogodkov. Na drugem in tretjem mestu sta Policijska uprava Novo mesto in Nova Gorica, pred drugo največjo Policijsko upravo Maribor. Izdelan organizacijski model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste je usmerjen v ustrezno sestavo patrulj, ustrezno tehnično opremo in uporabo zaščitnih sredstev pri delu ter na psihosocialno pomoč policistom v primeru, da so bili napadeni pri opravljanju uradnih nalog. Javnost je predlagani organizacijski model ocenila kot ustrezen in ga na petstopenjski lestvici ocenila s povprečno oceno 3,20.
Ključne besede: organizacijski model, izobraževalni model, izobraževanje in usposabljanje, policija, napadi na policiste, ogroženost policistov, policijska pooblastila, policijski postopek, prisilna sredstva, kaznivo dejanje, izobraževanje in usposabljanje policistov, javnost
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1534; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

2.
Začasna omejitev gibanja v policijskem postopku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Boštjan Lipej, 2014, diplomsko delo

Opis: Policijski postopek je sestavljen iz številnih pod postopkov, ki imajo vseskozi svojo rdečo nit, katera kaže namen zaradi katere je bilo uporabljeno določeno policijsko pooblastilo ali izvedena naloga. Ena od pomembnejših sestavin policijskega postopka je začasna omejitev gibanja, ki tisti čas omejuje svobodo gibanja državljanu v postopku. Predpostavka je, da je vsakomur, ki se znajde v policijskem postopku, za nujno potreben čas, začasno omejeno gibanje, saj brez prisotnosti osebe na kraju, tudi policisti ne morejo izvajati svojih postopkov. Zaradi tega velja ugotovitev, da je začasna omejitev gibanja nujno potrebna in neizogibna za celovito izvedbo policijskega postopka. Pravilno je tudi razlikovanje med ustavno zagotovljenima pravicama do osebne svobode in do svobode gibanja, saj ima policija zaradi tega cel nabor različnih varnostnih in procesnih pooblastil, s katerimi policisti, z relativno blagimi posegi v pravico do svobode gibanja, uresničujejo zakonsko določene naloge.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policijski postopek, omejitev gibanja, diplomske naloge
Objavljeno: 01.09.2014; Ogledov: 1367; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

3.
Policijski postopki z mladoletniki
Aljaž Mikl, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Policijski postopki z mladoletniki je predstavitev bistvenih izhodišč na področju obravnavanja mladoletnih prestopnikov s strani policije v Republiki Sloveniji. Osrednji namen diplomske naloge je bil preučiti pojav in oblike mladoletnega prestopništva, opredeliti njegove značilnosti v Republiki Sloveniji ter preučiti naloge in pooblastila slovenskih policistov pri obravnavi mladoletnih prestopnikov. Natančneje, želeli smo ugotoviti ali so pri obravnavi mladoletnikov z zakoni določene posebnosti, ki jih morajo policisti v postopku z mladoletnimi prestopniki upoštevati. Mladoletni prestopnik je posameznik, ki s svojim odklonskim vedenjem, ki je zavestno in voljno, krši družbena pravila in norme. Za opredelitev obsega pojava, oblik pojavljanja in posledic nasilja največkrat uporabljamo podatke, ki jih beleži policija. Število kaznivih dejanj, za katera so kot storilci v policijski statistiki zabeleženi mladoletniki, niha med 2000 in 5000, te številke pa so le del realnosti, kajti le del storjenih kaznivih dejanj policisti dejansko odkrijejo. Policisti mladoletne prestopnike obravnavajo v v policijskih postopkih, v skladu s svojimi pooblastili, ki so z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s katerimi se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice posameznika. Ugotovitve analize policijskih postopkov proti mladoletnikom kažejo, da število obravnav mladoletnih storilcev kaznivih dejanj z leti upada. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo posebnosti pri pooblastilih policistov v policijskem postopku proti otrokom in mladoletnikom in sicer na področju vabljenja otrok in mladoletnikov, privedbe otroka ali mladoletnika, pridržanja mladoletnika ter uporabe prisilnih sredstev. Policisti smejo vabiti otroka ali mladoletnika le preko staršev ali skrbnikov oziroma zakonitih zastopnikov. O morebitni privedbi in pridržanju otroka ali mladoletnika morajo policisti obvestiti mladoletnikove starše oziroma skrbnike, medtem ko prisilnih sredstev proti otrokom policist načeloma ne sme uporabiti.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletni prestopniki, policija, naloge policije, policijska pooblastila, policijski postopek
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 483; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici