1. Policija in preiskovanje pomorov čebel : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGorazd Medved, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analiziran problem preiskovanja pomorov čebel, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, podnebne spremembe in neustrezne kmetijske prakse. Čebele igrajo ključno vlogo v ekosistemu, njihovo odmiranje pa predstavlja velik okoljski in gospodarski izziv. Raziskava je zajemala analizo zakonodaje, statističnih podatkov in intervjujev s strokovnjaki, pri čemer so bile identificirane pomanjkljivosti v preiskovalnih postopkih in usklajevanju med institucijami.
Rezultati kažejo na potrebo po izboljšanju usposabljanja policistov, prilagoditvi zakonodaje in okrepitvi preventivnih ukrepov. Kot ključna rešitev se predlaga interdisciplinaren pristop in okrepitev sodelovanja med pristojnimi organi, kar bi omogočilo bolj učinkovito obravnavo pomorov čebel ter zmanjšanje njihovega števila v prihodnje.
Ključne besede: pomor čebel, policija, policijske preiskave, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Oborožen rop draguljarne Malalan : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDanilo Berk, 2023, diplomsko delo Opis: Nekatera kazniva dejanja so ljudem nevidna, kar je tudi namen storilcev, premoženjska kriminaliteta, ki obsega med 70 in 80 odstotkov vse prijavljene in obravnavane kriminalitete, pa neposredno prizadene veliko ljudi. Premoženjska kriminaliteta zajema več kaznivih dejanj, med njimi izstopa kaznivo dejanje ropa, ki spada tudi med nasilna kazniva dejanja. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti premoženjske kriminalitete in kaznivih dejanj ropov, predvsem oboroženih ropov, potek policijske preiskave in posebnosti pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj. Ker gre pri oboroženem ropu za osebni stik med storilcem in žrtvijo, ki na eni strani predstavlja osebne lastnosti storilca oziroma storilcev, na drugi strani pa prestrašeno žrtev, je treba pri obravnavanju tovrstnih dejanj poleg aktivnosti in ukrepov za ugotavljanje storilca posebno pozornost nameniti tudi delu z žrtvami. Storilčev namen je pridobiti protipravno premoženjsko korist, za kar je pripravljen uporabiti nasilje, zaradi česar se nekatera dejanja končajo tudi tragično. Tovrstna kazniva dejanja na območju Republike Slovenije izvršujejo izkušeni storilci ali člani kriminalnih združb, ki prihajajo tudi iz tujine. Na kazniva dejanja se zelo dobro pripravijo, izvršijo jih profesionalno in za seboj ne puščajo veliko sledi. Ena takih združb, poimenovana Pink Panter, prihaja z območja bivših jugoslovanskih republik, izvršuje pa tatvine dragih ur in izbranega nakita. Storilci ali člani kriminalnih združb so izjemno mobilni, organizirani, med seboj lojalni in običajno ne sodelujejo s policijo. Zaradi vseh teh okoliščin preiskovanje oboroženih ropov zahteva celovit pristop, ki vključuje sodelovanje z občani in več službami znotraj policije ter mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje.
Ključne besede: premoženjska kriminaliteta, oboroženi ropi, kriminalne združbe, potek policijske preiskave, mednarodno policijsko sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 764; Prenosov: 0 |
3. Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJera Leban, 2022, diplomsko delo Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 69
Celotno besedilo (779,09 KB) |
4. Policijsko-tožilska preiskava : diplomsko deloAna Zidanšek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek policijsko-tožilske preiskave. Ta preiskava poteka v predkazenskem postopku in vključuje delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika.
Predkazenski postopek temelji na delu policije in državnega tožilca. Policija je tista, ki je največkrat prva seznanjena s storitvijo kaznivega dejanja in mora ukreniti vse potrebno, da zavaruje sledi, odkrije storilca kaznivega dejanja ter doseže najvišjo stopnjo dokaznega standarda, ki omogoča kazenski postopek.
Državni tožilec ali z drugimi besedami gospodar postopka usmerja in daje navodila policiji, ki mora zbrati dovolj dokazov, s katerimi državni tožilec ob koncu predkazenskega postopka odloča, kaj bo storil s kazensko ovadbo oziroma če bo nadaljeval kazenski pregon.
Da so dokazi zbrani na zakonit način in da ni prišlo do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, skrbi preiskovalni sodnik. Zadolžen je za odrejanje preiskovalnih ukrepov in prikritih preiskovalnih ukrepov, ki hujše posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, odloča pa tudi o priporu.
Zakonska podlaga za delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika je Zakon o kazenskem postopku, ki prinaša kar nekaj težav pri njihovem delu. Spremembe, ki bi jih prinesla nova zakonodaja, pa so prav tako zaskrbljujoče, saj bi postopoma ukinila funkcijo preiskovalnega sodnika in njegova pooblastila prenesla na državnega tožilca in policijo. Težave pri teh spremembah predstavljajo pravice oseb v postopkih, saj bi dejanja, za katera je bil zadolžen in postavljen poseben organ, prenesli na policijo in državnega tožilca, ki imata glavno nalogo odkriti in preganjati storilce kaznivih dejanj. Spremembe zakona so dobrodošle, vendar ne smemo pozabiti na osebne pravice oseb v predkazenskem in kazenskem postopku.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, policijske preiskave
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1971; Prenosov: 324
Celotno besedilo (452,09 KB) |
5. Prikrite preiskave in zasebnost : magistrsko deloNejc Eržen, 2009, magistrsko delo/naloga Ključne besede: policija, policijsko delo, policijske preiskave, prikrite preiskave, prikrite metode dela, človekove pravice, zasebnost, dokazi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.01.2010; Ogledov: 4351; Prenosov: 806
Celotno besedilo (1,01 MB) |
