1. Izvajanje identifikacijskega postopka na javnih shodih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnže Jesenek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Izvajanje identifikacijskega postopka na javnih shodih se je preučevala zakonska podlaga javnih shodov, policijskih pooblastil, dela policije na javnih shodih ter zakonodajo tujih varnostnih organov, ki opredeljuje postopke, sorodne postopku ugotavljanja identitete in identifikacijskemu postopku. Na podlagi analize zakonskih temeljev pooblastil so v diplomskem delu obravnavana mnenja nadzornih organov o delu policije na javnih shodih pri izvajanju pooblastil ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da sta postopka ugotavljanja identitete in identifikacijski postopek ključna policijska postopka, tudi v tujih državah, s katerima policisti opravljajo večino temeljnih policijskih nalog.
Zaradi tega pooblastili spremljata tudi težave v zvezi s spoštovanjem zakonskih določil pooblastil s strani policistov, ki postopke izvajata, kar je pokazala analiza poročil nadzornih organov, ki so ocenili delo policije na javnih shodih v letih 2020 in 2021. Na podlagi poročil in analize tuje zakonodaje so bili v diplomskem delu vzpostavljeni zaključki, da je potrebno v povezavi z izvajanjem pooblastil ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka potrebno izvesti več usposabljanj policistov za bolj zakonito delovanje policije kot tudi v smeri spoštovanja načela sorazmernosti s strani policistov, saj je iz poročil razvidno, da policija na javnih shodih postopke opravlja nesorazmerno.
Pri tem je smiselno opozoriti na omejene možnosti delovanja policije v smislu preprečevanja nastanka kršitev javnega reda in miru na javnih zbiranjih kot tudi omejene možnosti za zagotavljanje varnosti udeležencev na shodih ter zmožnosti varovanja premoženja ljudi zaradi omejenih možnosti preverjanja udeležencev javnih shodov, ki se jih udeležujejo z namenom izvajanja kaznivih ravnanj na javnih shodih.
Ključne besede: javni shodi, identifikacijski postopki, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 94; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (685,20 KB) |
2. Sprožilna situacija in dokazni standardi : diplomsko delo visokošolski študijski program [i. e. visokošolskega študijskega programa] Varnost in policijsko deloMatic Babič, 2023, diplomsko delo Opis: Za pričetek izvajanja pooblastil in nalog policija načeloma potrebuje sprožilno situacijo, oziroma izpolnitev določenih pogojev s strani posameznika, ki dovoljujejo pričetek izvajanja pooblastil in nalog ter s tem poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Z namenom, da se zoper osebo v postopku ne bi zlorabila ali prekoračila pooblastila s strani organov, ki vodijo postopek, pa je zakonodajalec sestavil varnostni mehanizem. Ta varnostni mehanizem sestavljajo varnostni in dokazni standardi, ki stremijo k temu, da se za dosego cilja uporabi najmilejše pooblastilo, saj se s tem na najmilejši možen način posega v posameznikovo življenje in zasebnost. Namen diplomske naloge je bralcem predstaviti sprožilno situacijo oziroma zakonsko določene pogoje za začetek policijskega postopka. Pri diplomskem delu smo si v zvezi z nalogo zastavili tri hipoteze, ki se nanašajo na policijske posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opisali smo dokazne standarde in razloge za sum storitve kaznivega dejanja, varnostne standarde in verjetnosti pričakovanja, ter z izvlečki Zakona o kazenskem postopku, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije pregledali dokazne in varnostne standarde v razmerju s posameznimi pooblastili policije s poudarkom-ločnico med »policist sme« in »policist lahko«. Analizirali smo primer odločbe Ustavnega sodišča glede rutinske kontrole prometa, tehtali policijska pooblastila v razmerju do varovanja človekovih pravic na protestnih shodih leta 2020 in primerjali tudi sprožilne situacije pri delu univerzitetne policije v Arkansasu v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: policijska pooblastila, sprožilna situacija, dokazni standardi, varnostni standardi, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 32
Celotno besedilo (806,37 KB) |
3. Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko deloMarko Kaluža, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Ključne besede: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 324; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDAVid Ambrož, 2022, diplomsko delo Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 99
Celotno besedilo (927,74 KB) |
5. Prekoračitve policijskih pooblastil pri uporabi prisilnih sredstev pred in med epidemijo covida-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeja Drevljak, 2022, diplomsko delo Opis: Policisti morajo pri upravljanju svojih nalog biti zbrani in premišljeni, saj imajo pravico, da lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Pri svojem delu smejo delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki so določeni v raznih zakonih. V nekaterih primerih pa lahko pride do situacije, kjer policist ne reagira korektno in prekorači svoja pooblastila ali celo krši zakon. Prekoračitev policijskih pooblastil je še posebej problematično in kritizirano, če policist prekomerno uporabi silo. V diplomski nalogi smo raziskali ali je prišlo do razlik pri nesorazmerni uporabi prisilnih sredstev pred in med epidemijo COVID-19. V delu smo naprej na kratko opisali bolezen COVID-19, nato pa smo še našteli razne ukrepe in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji ter opisali reakcije ljudi na novo življenje. Za tem smo pisali o policijskih pooblastilih v Sloveniji in se pri tem osredotočili na prisilna sredstva, ki smo jih nato tudi opisali. Ogledali smo si še pojem policijske brutalnosti ter našteli nekaj razlogov za nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. V praktičnem delu smo analizirali poročila Sektorja za pritožbe zoper policijo, Varuha človekovih pravic ter Policije same. Podatke o številu pritožb zoper policijo in (ne)sorazmerno uporabljenih prisilnih sredstvih smo primerjali, saj smo želeli ugotoviti, ali je epidemija vplivala na število prekoračitev policijskih pooblastil pri uporabi prisilnih sredstev. Ugotovili smo, da je slovenska policija v času epidemije svoje naloge večinoma izvajala strokovno in zakonito. Kljub temu, se je povečalo število pritožb zoper Policijo, s tem pa tudi primeri, ki so se nanašali na nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. Vstop v tuje stanovanje in hišna preiskava brez odredbe sodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Stariha, 2022, diplomsko delo Opis: Ustava Republike Slovenije in drugi zakonski pravni akti ščitijo pred nedovoljenimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pooblastila, zapisana v Zakonu o kazenskem postopku ter Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, omogočajo policiji izvajanje nalog tudi v najbolj zapletenih in spornih okoliščinah.
Diplomsko delo obravnava vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V prvem delu zajema policijska pooblastila kot poseg v človekove temeljne pravice in svoboščine ter opredelitev ustavno zaščitene pravice do zasebnosti in iz nje izpeljane pravice do nedotakljivosti stanovanja. V drugem delu so natančneje razčlenjeni in analizirani pogoji za vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. Pojasnjen je problem definiranja stanovanja in drugih prostorov ter s tem povezana problematika hišne preiskave s pristankom imetnika stanovanja. Obravnavana je tudi problematika vstopa v tuje stanovanje in druge prostore ter izvajanja hišne preiskave brez odredbe sodišča zaradi prekrška in privedbe osebe po odredbi pristojnega organa. Za lažjo predstavo in razumevanje so opredeljene razlike med vstopom in hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V tretjem delu diplomskega dela sta analizirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za ugotavljanje morebitnih kršitev zakonov. Na koncu so podani tudi pravni problemi in dileme ter rešitve.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska pooblastila, pravica do nedotakljivosti stanovanja, vstop v stanovanja, hišna preiskava, hišna preiskava brez odredbe sodišča
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 1177; Prenosov: 207
Celotno besedilo (942,06 KB) |
7. Uvajanje nosljivih kamer v policijske postopke : vloga nadzora »od spodaj navzgor«Primož Novak, Igor Bernik, Anže Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preučiti vlogo t. i. nadzora »od spodaj navzgor«, ki ga v prispevku imenujemo podzor. Omenjen koncept bo v raziskovalnem modelu postavljen ob bok klasičnemu nadzoru (oz. nadzoru »od zgoraj navzdol«). S tem bomo ugotavljali: (1) ali sta odnos do podzora in nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer v policijskih postopkih in (2) kateri dejavniki so povezani z odnosom do podzora in nadzora ter ali so enaki dejavniki povezani tako z nadzorom kot tudi podzorom. Metode: Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo izvedli spletno anketo v slovenskem jeziku. Anketo smo širili na družbenem omrežju Facebook (n = 249). Vzorec ter pridobljene podatke smo prikazali z opisno statistiko, raziskovalni model pa smo testirali s korelacijsko analizo. Ugotovitve: Rezultati raziskave so dvoplastni. Prvič, kažejo na to, da sta tako odnos do podzora kot tudi nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer. Drugič, nadzora in podzora ni mogoče napovedovati z enakimi dejavniki. Korelacijska analiza namreč kaže, da so z odnosom do nadzora povezani vsi predvideni dejavniki, medtem ko je z odnosom do podzora (negativno) povezana le zaznana legitimnost policije. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko v podporo raziskavam pri nadaljnjem merjenju odnosa do podzora. Prihodnjim raziskavam lahko pripomore tudi ugotovitev, da se morajo pri ugotavljanju povezav dejavnikov z odnosom do podzora uporabiti različni dejavniki od tistih, ki so povezani z nadzorom. Glavna omejitev raziskave je način vzorčenja, ki ne omogoča posploševanja rezultatov na populacijo ter načina izbire dejavnikov, ki so povezani z odnosoma do nadzora in podzora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prvič, po našem vedenju gre za prvo kvantitativno raziskavo o podzoru v Sloveniji oziroma merjenja odnosa javnosti do le-tega. Drugič, gre za eno izmed prvih raziskav, ki je merila podzor v odnosu do nosljivih kamer, torej kako je odnos javnosti do podzora povezan z odnosom javnosti do nosljivih kamer.
Ključne besede: nadzor, podzor, policijska pooblastila, uvajanje novih tehnologij, nosljive kamere
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 615; Prenosov: 26
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Odnos policistov do uporabe pooblastila "stop & search" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMirče Milenkov, 2021, diplomsko delo Opis: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe.
Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 597; Prenosov: 74
Celotno besedilo (520,23 KB) |
9. Električni paralizator kot prisilno sredstvo : magistrsko deloKlemen Ogrin, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,22 MB) |
10. Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke : magistrsko deloMaja Kuralt, 2020, magistrsko delo Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži.
V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti.
V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij.
V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi.
Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave.
Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1073; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,16 MB) |
