| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Etika in policijsko delo : diplomsko delo
Srečko Šopar, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska subkultura, etika, integriteta, diplomske naloge
Objavljeno: 10.06.2011; Ogledov: 2105; Prenosov: 342 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (368,86 KB)

2.
ETIČNI PROBLEMI PRI PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPIH
Vesna Mazgan, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju sem se dotaknila pojma prikritih preiskovalnih ukrepov, njihovih splošnih značilnosti in vrst, opredelila sem odredbodajalce za posamezne ukrepe in zakonsko določene pogoje za njihovo uporabo in izvajanje. Drugo poglavje je namenjeno opredelitvi pojma etike. Dotaknila sem se tudi policijske etike kot zvrsti uporabne etike ter na kratko opisala slovenski kodeks policijske etike. V tretjem poglavju sem obravnavala etične probleme, ki se nanašajo na prikrito preiskovanje (uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov). Obravnavala sem tri splošna vprašanja oziroma dileme, ki se ob tem vzpostavljajo, hkrati pa sem ukrepe razdelila na dve kategoriji – na ukrepe, ki pomenijo navidezno kaznivo dejanje in ukrepe, ki posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, policijska etika, kodeks policijske etika, etične dileme pri prikritem preiskovanju, navidezno kaznivo dejanje, poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1399; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (884,21 KB)

3.
Slovenski kodeks policijske etike : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lucija Kosmač, 2014, diplomsko delo

Opis: Funkcioniranje vsake skupnosti, družbe ali organizacije temelji na določenih pravilih, ki jih mora spoštovati vsak posameznik. Organizacije imajo sprejeta svoja pravila, po katerih se mora vsak zaposleni ravnati; le-ta so zbrana v določbah njihovih kodeksov. Tako imajo tudi policisti v Sloveniji svoj kodeks etike. Vsak zaposlen v policiji je z vsebino kodeksa seznanjen in ga mora sprejeti kot poslanstvo pri opravljanju svojega dela. V diplomski nalogi sem predstavila slovenski Kodeks policijske etike, sprejeti leta 2008, in ga primerjala s kodeksom iz leta 1992. Toda ali tudi družba pozna načela kodeksa policijske etike? Kakšno je mnenje javnosti o njegovem upoštevanju? Namen diplomske naloge je bil, pridobiti podatke javnosti, v kolikšni meri se jim zdijo pomembna temeljna načela kodeksa za izvajanje policijskega dela, na drugi strani pa, v kolikšni meri pa po njihovem mnenju policisti ta načela zares udejanjajo. Z empiričnim delom diplomske naloge sem prišla do želenih podatkov. Od vseh anketiranih jih je 90 % že bilo v stiku s policistom, a kodeks policijske etike jih je prebralo zgolj 8 %. V javnosti prevladuje mnenje, da na uspešno delo policista v večji meri vplivajo njegove delovne izkušnje in delovno mesto kakor njegove osebne lastnosti (spol, starost). Presenetili so me rezultati o mnenju javnosti glede upoštevanja načel ter o oceni povprečnega policista, saj sem bila na začetku opravljanja empiričnega dela mnenja, da v javnosti prevladuje bolj negativno mnenje o policistih. S pomočjo ankete sem ugotovila, da večina anketirancev zaupa slovenski policiji, jo spoštuje ter se v okolju, kjer živi, počuti varna.
Ključne besede: policija, kodeksi, etika, policijska etika, kodeks policijske etike, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 1437; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (744,97 KB)

4.
Legitimnost policijske dejavnosti - teoretična izhodišča
Agata Trobec, 2015, diplomsko delo

Opis: Legitimnost je sporen pojem. V splošnem pomeni nekaj, kar je splošno prav, moralno in etično, ni pa nujno uzakonjeno. Kršitev legitimnosti se tudi ne more kaznovati, saj nima pravne podlage. Medtem ko je legalnost določena z zakonskimi ureditvami posamezne države in se njena kršitev kaznuje, se legitimnost dostikrat dojema le kot nek cilj oziroma ideal določenega sistema in ne kot nekaj, kar bi bilo nujno potrebno upoštevati in v primeru kršitev kaznovati. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997) pojem legitimnost opredeljuje kot nekaj, kar je osnovano na pravu in zakonu ter je v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v družbi. Policija je najpomembnejši mehanizem, s katerim država vzdržuje in zagotavlja družbeno varnost. Policisti morajo svoje delo odgovorno opravljati in si z visoko stopnjo upoštevanja morale, etike in s spoštovanjem človekovih pravic zagotavljati zaupanje družbe. S tem si utrjujejo legitimnost, brez katere policija ne more ustrezno delovati. Zaradi narave svojega dela se policisti pogosto znajdejo v položajih, kjer je ogrožena varnost ljudi, premoženja ali pa sta kršena javni red in mir, tam morajo posredovati hitro in premišljeno. Naloga policije je, da s svojim delovanjem v ljudeh zbuja občutek varnosti. S svojim zakonitim in uspešnim delovanjem si pridobiva zaupanje državljanov in si na ta način krepi svojo legitimnost. Policija je podaljšana roka političnega sistema, torej institucija države. Zadeva je dvosmerna – na eni strani policija lahko krepi legitimnost države, na drugi pa izvaja prioritete politike na področju družbenega nadzorstva, kar pa lahko legitimnost tudi zmanjšuje. Iz leta v leto se povečuje tudi število kaznivih dejanj, s čimer se viša odstotek njihove neraziskanosti. To v družbi vzbuja zaskrbljenost in povečuje strah pred kriminaliteto, hkrati pa zmanjšuje zaupanje v policijo in njeno delovanje. Policija je pod velikim pritiskom javnosti, ki ima do nje velika pričakovanja. Težava je tudi v tem, da ima družba ''prirojen'' odpor do policije in njenega dela in že po naravi zavrača vsakršno avtoriteto, saj ne mara nadzorovanja ter vmešavanja oblasti v vsakdanje življenje.
Ključne besede: legitimnost, policija, policijska dejavnost, etika, morala, zaupanje v policijo, diplomske naloge
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 652; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (440,41 KB)

5.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1667; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Ocena škodljivosti deviantnega vedenja policistov
Aljaž Hölzl, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje imamo različne poglede na ravnanja ali dejanja posameznika. Nekaterim je nekaj, kar je kaznivo, moralno, spet drugim pa se ta stvar oziroma dejanje zdi nemoralno ali nesprejemljivo. Deviantna ravnanja imajo še večjo težo, če jih hote ali nehote izvršijo ljudje na pomembnih položajih ali uslužbenci javnega sektorja, med katere spadajo tudi policisti. Opravili smo raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo o različnih oblikah odklonskega vedenja policistov oni sami ter kaj si o tem mislijo prebivalci na območju Republike Slovenije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili različne teme, ki se navezujejo na odklonsko vedenje. Kot prvo smo se za izhodišče dotaknili same legitimnosti policijskega dela ter javnega mnenja, kasneje pa smo predstavili dve zelo pomembni temi v policijski organizaciji, in sicer etiko in integriteto, kjer smo podrobneje opisali tudi moralo, norme ter vrednote policijskega dela. Poleg tega smo podrobneje opisali oziroma predstavili našo glavno temo, odklonsko vedenje policistov, kamor smo vključili tudi korupcijo ter policijsko subkulturo. Za konec pa smo opravili še pregled glavnih raziskav o korupciji in integriteti v Sloveniji. Empirični del predstavlja raziskavo, v katero smo vključili policiste in prebivalce Republike Slovenije. Za vzorec policistov smo uporabili predhodne podatke, medtem ko smo za prebivalce izvedli identično spletno anketo. Ta je zajemala štirinajst oblik odklonskega vedenja policistov, pri katerih smo zastavili tri podvprašanja. Ugotovili smo, da policisti v večji meri, napram prebivalcem, ocenjujejo opisana dejanja kot zelo resna, neprimerna in nevarna ter menijo, da bi jih kot taka ocenili tudi kolegi na njihovi policijski postaji, medtem ko prebivalci menijo, da policisti v njihovem kraju danih primerov ne bi šteli kot zelo resne. Prav tako so prebivalci mnenja, da večina policistov nikakor ne bi prijavila kolega, ki bi ravnal na opisan način, vendar odgovori policistov kažejo drugačno zgodbo.
Ključne besede: policija, policisti, etika, integriteta, kodeks policijske etike, odklonsko vedenje, korupcija, policijska subkultura, javnost, javno mnenje, stališča, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Integriteta in notranja varnost v policiji
Nataša Jakopič, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika. Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic. Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo. Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom. Kajti družba smo mi vsi.
Ključne besede: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 316; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (869,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici