| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostno samoorganiziranje prebivalcev
Brina Audič, 2021, diplomsko delo

Opis: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Inovativno policijsko delo z uporabo sodobnih tehnologij
Lara Hočevar, 2021, diplomsko delo

Opis: Družba se spreminja vse od svojega nastanka dalje, in je na nek način ujeta v časovni stroj družbenih sprememb. Z gotovostjo lahko trdimo, da so tehnološke inovacije družbo zatresle do njenih temeljev in drastično vplivale na potek njenega razvoja. In nič drugače ni z policijsko dejavnostjo kot ene izmed temeljnih družbenih institucij. Poznamo ogromen nabor policijskih inovacij, od konca dvajsetega stoletja dalje, ki so vplivale in vplivajo na opravljanje policijskega dela. Razvoj in napredek tehnologij sta ponudila povsem nov svet, ki se je pred nekaj leti zdel še nepredstavljiv. Nekatere tehnološke inovacije, kot je uporaba umetne inteligence, so povzdignile policijsko dejavnost na povsem novo raven. Inovacije v policijski dejavnosti lahko dojemamo kot odgovor na izzive pred katere je bila postavljena ob družbenih spremembah. Povsem logično je, da mora policijska dejavnost slediti trendom družbe, upoštevati in prepoznati dejavnike, ki nanjo vplivajo, če želi uveljavljati svoji temeljni naloge. Načini, kako to doseže pa so različni. Od inovacij, ki so usmerjene v družbene odnose in skupnost, do naprednih tehnologij, ki olajšajo marsikateri del policijskega dela. Nabor tehnologi,j s katerimi razpolaga policijska dejavnost, je danes ogromen. Cilji policijske dejavnosti so z njihovo pomočjo olajšati opravljanje običajnega policijskega dela kot tudi povečati njihov vpliv na zmanjševanje in preprečevanje kriminalitete. S tem namenom se marsikatere policijske inovacije in tehnologije med seboj dopolnjujejo, saj to omogoča uspešnost in učinkovitost policijske dejavnosti pri opravljanju svojega dela. Prihodnost tehnologij je praktično večna. Njen razvoj spremljamo že od prazgodovine, ko so ljudje z lastnimi rokami ustvarjali ročne sekire, in vse do danes, ko naš svet že upravljajo roboti.
Ključne besede: diplomske naloge, inovacije, policijska dejavnost, sodobne tehnologije
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 20
URL Povezava na datoteko

4.
Militarizacija policijske dejavnosti v ZDA in Evropi
Luka Hribar, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes je ločnica med vojsko in policija vedno bolj zabrisana. Policija se je v zadnjih nekaj letih prebila v samo središče mednarodne varnosti. Število policistov na ulicah glavnih mest se je občutno povečalo, predpostavlja se tudi, da je policija, kot civilna sila bolje usposobljena in opremljena in je sposobna bolje vzpostaviti red in stabilnost v državi, kot vojska. Diskusija militarizacije policije je pridobila veliko pozornost tako v akademskih krogih, kot tudi v medijih. Še posebej se ta vpliv čuti v Združenih državah Amerike. Po vsej državi, ameriške policijske agencije za uveljavitev zakona, uporabljajo agresivno vojaško taktiko in orožje. Moč in stanje militarizacije ameriške policije se je v praksi prikazalo v odzivu na strelske pohode in množične proteste po državi, na splošno pa se odpirajo resna vprašanja o etiki paravojaške policije in njenih vplivih na skupnost. Že od leta 1996 v Združenih državah Amerike deluje program Ministrstva za obrambo ZDA, pod imenom »Program 1033«, katerega glavni cilj je prenesti in priskrbeti vojaško lastnino, ki vojski ni več potrebna na organe kazenskega pregona. Vendar pa primerov policijske militarizacije ne najdemo zgolj v Združenih državah Amerike. Policijske organizacije se danes po vsem svetu, tudi po Evropi, z militarizacijo policijske dejavnosti soočajo s sodobnimi grožnjami. Ta postopni premik k militariziranemu policijskemu delu izhaja iz groženj sodobnega sveta, predvsem terorizma, ki so države spodbudile, da svoje organe kazenskega pregona militarizirajo do te mere, da se lahko zoperstavijo katerikoli možni grožnji. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali skupnost potrebuje močno oboroženo policijo, oklepna vozila in vojaško opremo za pregon po mestnih ulicah, ki vendarle niso vojno žarišče. Pomembno je poudariti, da obstajajo legitimni razlogi za uporabo nekatere vojaške opremo, ki jo je policija pridobila in nekatere vojaške taktike, za katere so usposobljeni. Toda večina militarizirane policije naredi več škode kot dobrega. Militarizacija organov kazenskega pregona zagotovo vpliva na to, kako skupnost zaznava in dojema policijske sile. To lahko otežuje prizadevanja za izgradnjo zaupanja in sodelovanja med policijo in skupnostjo, kateri služijo in jo ščitijo, kar pa je bistvo policijskega dela v skupnosti. Policijske organizacije potrebujejo tesno posvetovanje in sodelovanje z skupnostjo, strategija pa je odvisna od graditve »zlatega mostu« med policijo in skupnostjo, ne na utrjevanju policije kot represivnega organa.
Ključne besede: diplomske naloge, militarizacija, policijska dejavnost, policija, skupnost
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (523,74 KB)

5.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti za omejevanje kriminalitete
Stiven Bozhinoski, 2020, diplomsko delo

Opis: V času krčenja finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo policijske organizacije in vse večjega naraščanja števil kriminalnih dejanj se poraja vprašanje o možni vpeljavi novega policijskega modela, ki bi zamenjal stari militaristični model, ki se kaže kot neučinkovit zaradi česar mora policija narediti temeljite sistemske spremembe. Danes za najučinkovitejši model vodenja velja model obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Ta model skrbno razporeja razpoložljiva sredstva organizacije in se osredotoča na kazniva dejanja, ki so nevarna, ponavljajoča se in predstavljajo največji problem policije, torej tista kazniva dejanja, ki jih policija prioritetno obravnava. Številne države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so kot odgovor na moderni čas, ki za sabo vleče številne izzive, s katerimi se soočajo policijske organizacije, opredelile vpeljavo novega policijskega modela kot enega ključnih ciljev. V resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (2007) je bil prvič kot ključni cilj Slovenije v boju proti kriminalu določena vzpostavitev koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Da bi bil potencial modela obveščevalno vodene policijske dejavnosti popolnoma izkoriščen, je potrebno njegovo razumevanje s strani vseh zaposlenih v policiji. Nujno potrebno je upoštevanje vseh njegovih faz obveščevalnega ciklusa, kajti vsaka faza nadgrajuje prejšnjo, tako da so faze med seboj povezane. Nujna je izdelava kakovostnih končnih obveščevalnih izdelkov, ki bodo pravočasno posredovani vodstvenim kadrom, in bodo s podanimi priporočili pripomogli k čim učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, ki bodo nedvomno vplivale na kakovostnejše in varnejše življenje državljanov. Ugotovili smo, da si slovenska policija prizadeva za vpeljavo obveščevalno vodene policijske dejavnosti, čeprav je poznavanje delovanja novega modela še dokaj slabo. Zato bo potrebno še veliko izpopolnjevanja zaposlenih na tem področju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski model, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, slovenska policija
Objavljeno: 22.06.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 536; Prenosov: 94
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Policijska dejavnost v Sloveniji
Maja Modic, Branko Lobnikar, Miha Dvojmoč, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji z vidika analize procesov transformacije skozi čas, s poudarkom na sodobnih trendih pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti po svetu in pri nas. Metode: Za namene pregleda razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji skozi čas in trenutnega stanja so analizirani domači in tuji viri ter zakonodaja. Ugotovitve: Glavni izzivi sodobne policijske dejavnosti v Sloveniji ostajajo sodelovanje med različnimi akterji pluralne policijske družine, poenotenje standardov na področju pooblastil predstavnikov organizacij s področja policijske dejavnosti in vprašanje nadzora nad delovanjem analiziranih organizacij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja pregled razvoja institucij pluralne policijske družine v Sloveniji, identificira procese transformacije, pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti, izpostavlja sodobne izzive na področju policijske dejavnosti in opozarja na potrebnost ustreznih prilagoditev v odgovor na opisane trende razvoja v Sloveniji.
Ključne besede: policijska dejavnost, transformacija, pluralizacija, privatizacija, Slovenija
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (533,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Profesionalizacija slovenske policije
Branko Lobnikar, Maja Modic, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati zgodovinski pregled, analizo trenutnega stanja in izzive za prihodnost na področju profesionalizacije policije v Sloveniji.Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del, zakonskih aktov, strateških dokumentov, raziskovalnih poročil in spletnih strani.Ugotovitve:Slovenska policija je v zadnjih 150 letih šla skozi korenite procese transformacije, ki so od nje terjali veliko organizacijskih in funkcijskih sprememb. Tako v Sloveniji kot tudi širše, v Evropi, se policija spreminja v mlado profesijo. Ocenjujemo, da je v primerjavi z drugimi institucijami pluralne policijske dejavnosti, policija šla najdlje po poti profesionalizacije. Razvite ima vse ključne elemente profesije, od vse daljšega in natančno predpisanega specializiranega izobraževanja za vstop v policijski poklic, ki se lahko opravlja samo v policijski organizaciji, preko etičnega kodeksa in strokovnih publikacij, do profesionalnih združenj. Ker pa policija v sodobnih družbah ne deluje sama, se lahko razvija samo v soodvisnosti z drugimi izvajalci policijske dejavnosti: občinskim redarstvom, carino, pravosodno policijo, zasebnim varovanjem in detektivsko dejavnostjo. Med ključnimi izzivi v bodoče tako ostaja sodelovanje med temi različnimi akterji s področja zagotavljanja varnosti, pri čemer velik del odgovornosti nosi tudi nacionalna politika na področju varnosti.Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjen in natančen pregled procesov, časovnih mejnikov, ključnih sprememb in izzivov, povezanih s profesionalizacijo policije v Sloveniji.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, izobraževanje, usposabljanje, profesionalizacija, profesija, poklici, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (464,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici