21. Analiza sodne prakse policijskega zbiranja obvestil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTine Mesarič, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (586,55 KB) |
22. Primerjava pritožbenega postopka v Sloveniji in drugih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDavid Škof, 2024, diplomsko delo Opis: Pritožbeni postopek na delo policije je ključni mehanizem za zagotavljanje pravičnosti in korektnosti delovanja policijskih organov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državljanom omogoča, da izrazijo svoje pomisleke oziroma nestrinjanje z ravnanjem policije, kar je ključnega pomena za ohranjanje pravne države in zaupanja javnosti v delovanje policijskih sil. Določen je z zakonodajo, ki opisuje kako naj posamezniki vložijo pritožbo, kako se ta obravnava in kako se sprejemajo končne odločitve. Pritožbeni razlogi so različni in zajemajo različne vrste nepravilnosti, kot so neupravičena ali prekomerna uporaba sile, diskriminatorno obnašanje policistov, zloraba policijskih pooblastil ali druge oblike neustreznega ravnanja. Postopki pritožb se razlikujejo od države do države. V Sloveniji imamo na primer dvostopenjski postopek reševanja pritožb, tekom izdelave diplomske naloge pa smo predstavili še postopke drugih držav, med katerimi so nekateri podobni slovenskemu, nekateri pa se od našega sistema tudi precej razlikujejo. Diplomska naloga torej obravnava in primerja postopke reševanja pritožb na delo policije v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Poleg tega opiše zgodovinski razvoj pritožbenega sistema v Sloveniji, od obdobja pred osamosvojitvijo do sodobne ureditve. Opiše trenutno ureditev pritožbenega postopka pri čemer opredeli vsebino in udeležence postopka, različne načine reševanja pritožbe in ukrepe zoper policiste, ter poda statistični pregled pritožb v zadnjih letih. Naloga izpostavlja pomen transparentnosti, neodvisnosti in nepristranskosti v pritožbenem postopku, ki so ključni za vzdrževanje pravne države in zaupanje javnosti v delovanje policijskih organov. Zaključno delo tako lahko služi kot podrobna analiza, ki lahko pripomore k boljšemu razumevanju pritožbenega postopka v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah in razmišljanju o morebitnih izboljšavah v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbeni postopek, varstvo človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,47 MB) |
23. Uporaba e-skirojev in e-koles v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Pavalec, 2024, diplomsko delo Opis: Policija je osrednji gradnik nacionalnega varnostnega sistema Republike Slovenije. V odzivu na naraščajoče zahteve in dinamiko sodobne družbe se danes ne le prilagaja, ampak tudi proaktivno tehnološko nadgrajuje. To ji omogoča učinkovitejše spopadanje z varnostnimi izzivi, ki jih pred njo postavljajo napredne tehnologije in spreminjajoča se vedenja posameznikov.
V okviru diplomskega dela je osrednja pozornost namenjena vprašanju uporabe električnih skirojev in električnih koles v policijskem delu. Za pridobitev relevantnih in strokovno podprtih informacij smo med policisti izvedli anketno raziskavo. Čeprav električni skiroji in električna kolesa prinašajo številne prednosti, kot so okoljska trajnost, znižani stroški vzdrževanja in povečana mobilnost, so hkrati povezani z določenimi izzivi. Med te izzive spadajo varnostne zaskrbljenosti glede njihove uporabe, praktična uporabnost v različnih terenskih situacijah ter omejitve infrastrukture. Diplomsko delo se zato podrobneje posveča možnostim in izzivom integracije teh električnih prevoznih sredstev v policijsko delo. Poudarek je na analizi njihove primerne uporabe, potrebnem usposabljanju za njihovo uporabo, primerni varnostni opremi ter prilagoditvi cestne infrastrukture za optimalno uporabo. Navkljub ugotovljenim izzivom je v številnih policijskih enotah po svetu, vključno z evropskimi, opazen vztrajen trend uvajanja električnih prevoznih sredstev, kot so električni skiroji in električna kolesa, v njihove operativne postopke.
Ključne besede: policija, e-skiroji, e-kolesa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,74 MB) |
24. Pritožbeni postopki v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Škoporc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice.
Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije, državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije.
Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.
Ključne besede: slovenska policija, pritožbeni postopki, nadzor nad policijo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 58
Celotno besedilo (650,52 KB) |
25. |
26. Uvedba prisilnega sredstva tonfe v slovensko policijoBranko Narat, Bojan Zorec, Miran Grubenšek, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, tonfa, usposabljanje, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 16
Celotno besedilo (900,22 KB) |
27. |
28. Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnostiŠtefan Gostič, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski program varnosti, javna varnost, javni red in mir, varnost javnega prostora, kvaliteta javnega prostora, ocena varnostnih razmer, redarska služba, policija, policijsko sodelovanje, partnerstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 13
Celotno besedilo (654,48 KB) |
29. |
30. Med krono in evromAlbin Gradišnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,86 MB) |
