| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 816
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresu
Polonca Borko, 2021, magistrsko delo

Opis: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Ključne besede: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Preiskovanje nasilja v družini na območju policijske uprave Ljubljana
Mitja Svete, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembno vlogo policistov pri preiskovanju in obravnavi storitve kaznivega dejanja v družini. Predstavili smo, kako kompleksno je preiskovanje kaznivega dejanja nasilja v družini s strani policistov. Za vsak primer preiskave nasilja v družini je za policiste ključno dobro poznavanje dinamike družinskega okolja in predkazenskega postopka ter kazenske zakonodaje. Pri obravnavanju primerov smo ugotovili, da gre za zasebne prostore, kjer so družine izolirane, še toliko bolj, če v njih vlada nasilje. Gre za prikrito obliko nasilja, ki ga je težko prepoznati in preprečiti, z namenom pomagati oškodovancu in storilcu. V večini primerov žrtve o nasilju nočejo spregovoriti, saj ima kratkoročne in dolgoročne posledice (psihične, socialne in ekonomske). Zaradi teh posledic žrtve ne prijavijo nasilja ali pa v postopku na sodišču odstopijo od njega. Osrednji del diplomskega dela obsega značilnosti nasilja v družini in pomembne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko med družinskimi člani. Za kakovostno policijsko preiskavo je pomembno tudi poznavanje zakonodaje pri preiskovanju nasilja v družini, s katero zaščitijo oškodovanca. Opisali smo, da je nujno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami pri preprečevanju ter obravnavi nasilja v družini. Zajeli smo organe in organizacije, ki na zakonski podlagi ukrepajo, s tem, da nudijo različne oblike pomoči z namenom zaščite oškodovanca in ukrepajo zoper povzročitelja nasilja. Vsi ti organi in organizacije niso dovolj, če žrtev ali storilec noče sodelovati z njimi. Ključno vlogo odigrajo, kadar imajo popolno sodelovanje z žrtvijo in s storilcem kaznivega dejanja nasilja v družini, saj le takrat lahko pomagajo žrtvi in rehabilitirajo storilca. Opravili smo primerjavo policijske preiskave nasilja v družini, razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Primerjali smo zakonsko podlago, na podlagi katere lahko policisti ukrepajo. Zajeli smo število obravnav prekrškov in kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter jih prikazali v obliki tabel. Opisali smo delo policistov, državnih tožilcev in sodišč pri obravnavi nasilja v družini. Ugotovili smo, da se število obravnavanih kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški malo razlikuje. Opazna je razlika v zakonski obravnavi in v časovnem obdobju izvajanja ukrepov policije, državnih tožilcev in sodišč, ki zaščitijo žrtve ter preprečijo storilcu nadaljnje izvajanje nasilja v družini. V diplomskem delu smo zajeli tudi nasilje nad starejšimi, ki ga v večini primerov težko odkrijemo, zato večinoma ostane skrito, saj so žrtve izolirane. Opisali smo elemente in družinsko dinamiko, zakaj pride do pojava nasilja v družini ter razloge, zakaj večinoma časa ostaja skrito. Na podlagi statističnih podatkov smo prikazali, da je odstotek povzročiteljev nasilja srednjih let in zelo majhen odstotek starostnikov. V analizi primera smo predstavili primer obravnavanega nasilja v družini na območju Policijske uprave Ljubljana. Predstavljeni so kompleksni odnosi med družinskimi člani, ki so imeli pomembno vlogo, da je prišlo do preiskave nasilja v družini. S primerom sem želel izpostaviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja, ki posledično vpliva na nadaljnje ukrepe policije in različnih organov in organizacij.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, kaznivo dejanje, oškodovanec, storilec, policija
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera)
Špela Štelcer, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (492,80 KB)

4.
Vpliv pomanjkanja kadrov na delo policistov zaposlenih na policijskih postajah policijske uprave celje
Tanja Anželak, 2021, diplomsko delo

Opis: Kadrovska podhranjenost v policiji je aktualna tema že zadnjih deset let. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed glavnih je zagotovo ukinitev šolanja med letoma 2010 in 2015 ter zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih med letoma 2007 in 2017. Pomanjkanje kadrov v policiji vpliva na delo policistov, predvsem uniformiranih policistov, ki delajo na terenu. Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv pomanjkanja kadrov na delo uniformiranih policistov, zaposlenih na PP PU Celje, ki delajo na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da so uniformirani policisti, ki delajo na terenu, seznanjeni z vzroki in posledicami pomanjkanja kadrov, kar čutijo tudi pri svojem delu, saj se z njimi srečajo vsaj enkrat na pol leta. Največji vpliv pa se kaže v zasebnem oziroma družinskem življenju policistov. Zaradi omenjenega predlagamo, da bi se uvedel stalni urnik dela in seznanitev z okvirnim delovnim razporedom 30 dni vnaprej.  
Ključne besede: policija, policisti, kadri, delo
Objavljeno: 26.09.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Primerjava pogojev za uporabo prisilnih sredstev med policijo, vojsko, varnostniki, carinskimi uslužbenci in občinskimi redarji
Marko Ravbar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prisilnih sredstev različnih represivnih organov, opisuje njihovo delo ter opredeljuje uporabo prisilnih sredstev med njihovim delom. Podrobneje smo opisali delo policije, vojske, varnostne službe, carinskih uslužbencev in občinskih redarjev ter primerjali uporabo prisilnih sredstev pri opravljanju njihovega dela. Represivni organi imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog različna pooblastila, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Prisilna sredstva določa zakon in med ta sodijo sredstva za vezanje in vklepanje, telesna sila, plinski razpršilec in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, palica, službeni pes, električni paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, vodni curek in strelno orožje. Prisilna sredstva se vrstijo po vrsti od najmilejšega do najhujšega, saj z njimi lahko povzročimo hujše posledice, lahko tudi smrt. Pooblaščena oseba lahko prisilna sredstva uporabi, da zaščiti svoje življenje, življenje varovane osebe oziroma življenje drugih oseb ter za preprečitev hujših kaznivih dejanj. V diplomskem delu smo proučili zakonodajo in ugotovili, da imajo različni represivni organi načeloma enaka prisilna sredstva, vendar se razlikujejo po pogojih za njihovo uporabo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo upoštevati osnovna načela za uporabo prisilnih sredstev, kot so načela sorazmernosti, zakonitosti, strokovnosti in integritete ter enake obravnave. Če se načela ne upoštevajo, lahko hitro pride do nezakonite uporabe prisilnih sredstev ali celo do njihove zlorabe.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, represivni organi, policija, varnostniki, vojska, carinski uslužbenci, občinski redarji
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Položaj gluhih in naglušnih oseb v stikih s policijo
Anja Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: Izguba sluha je nevidna invalidnost, s katero se spopada okoli 5 % svetovne populacije. Tudi gluhi in naglušni, ki so umeščeni med osebe z izgubo sluha, stopajo v stik s policijo v najrazličnejših vlogah. Ti se lahko znajdejo v vlogi žrtve, priče ali storilca kaznivega dejanja, največkrat pa v stik s policijo prihajajo v cestnem prometu. Ob stiku policista in osebe z izgubo sluha največjo težavo predstavlja komunikacija, saj gluhi praviloma komunicirajo v znakovnem jeziku, naglušni pa praviloma poslušajo in berejo z ustnic. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljene so tudi različne oblike komuniciranja gluhih in naglušnih oseb, saj je komunikacija njihova največja ovira. Pregled literature je podrobneje razkril problematiko policijske obravnave gluhih in naglušnih oseb. Gluhi in naglušni imajo zaradi svoje invalidnosti večjo možnost, da postanejo žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zato je v diplomski nalogi predstavljeno, s katerimi kaznivimi dejanji se najpogosteje srečujejo in kako pogosto. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih v cestnem prometu. Ker je na cesti in drugje v nujnih primerih potrebna pomoč interventnih služb, je predstavljeno, katere so prilagojene možnosti klica na 112 in 113. V empiričnem delu je bil za potrebe preverjanja hipotez pripravljen anketni vprašalnik, namenjen izključno gluhim in naglušnim anketirancem, za boljše razumevanje problematike. Za še bolj poglobljeno razumevanje problematike je bil opravljen polstrukturiran intervju s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, s čimer so se porodila nova vprašanja in odprle možnosti nadaljnjega raziskovanja. Za konec je podanih nekaj predlogov za izboljšanje trenutne situacije, predvsem v prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, gluhota, naglušnost, policija, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji in primerjava z drugimi evropskimi policijami
Gregor Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena verska duhovna oskrba v slovenski policiji, ki je oblika svetovanja, podpore, pomoči in je namenjena policistom in policistkam. V slovenski policiji duhovno oskrbo nudi in jo koordinira uslužbenec Generalne policijske uprave – policijski vikar, ki je odgovoren za razvoj in nudenje verske duhovne oskrbe policistom. Policijski vikar na najboljše možne načine svoje znanje prenaša na policiste in policistke, jim svetuje, jih podpira in nudi pomoč v težkih in kritičnih situacijah. Je koordinator verske duhovne oskrbe in ni le predstavnik ene veroizpovedi. To pomeni, da ni pristranski do nobene veroizpovedi in policistom in policistkam nudi enake možnosti verske duhovne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da policijski vikar versko duhovno oskrbo nudi vsem policistom, ki izrazijo željo, ne glede na njihova verska prepričanja. Začetki verske duhovne oskrbe v slovenski policiji segajo v leto 2007, ko so na Generalni policijski upravi slovenske policije zaposlili prvega uslužbenca, policijskega vikarja Janeza Novaka, ki je prvi organiziral versko duhovno oskrbo in oral ledino na tem področju. Versko duhovno oskrbo so slovenski policisti dobro sprejeli, kar dokazujejo ugotovitve, prav tako kar nekaj policistov pomaga policijskemu vikarju in ga spodbuja pri njegovem delu. Nekateri policisti celo organizirajo sveto mašo za policiste, ki tradicionalno poteka v Bohinju, ter druge dogodke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so policisti policijskega vikarja dobro sprejeli in da je zanimanje za versko duhovno oskrbo vedno večje. Raziskane so bile tudi tuje prakse v državah Evropske unije, in sicer verska duhovna oskrba v policijah Republike Hrvaške, Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije. Skozi primerjavo smo ugotavljali podobnosti urejenosti duhovne oskrbe. Na podlagi primerjave smo ugotovili, da sta organizacija in način izvajanja verske duhovne oskrbe v policijah Evropske unije podobna kot v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, verska duhovna oskrba, policijski vikar, koordinator verske duhovne oskrbe, policija, maša za policiste
Objavljeno: 13.07.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji
Matjaž Berkopec, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Ključne besede: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

10.
Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj
Goran Marijan, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec. Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili. Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Ključne besede: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (926,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici