1. Občinski program varnosti občine Idrija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMateja Novak, 2023, diplomsko delo Opis: Vse občine morajo imeti ustanovljeno občinsko redarstvo, temelj za delovanje redarstva pa je občinski program varnosti, v katerem je zapisana strategija zagotavljanja boljše varnosti v cestnem prometu, na področju javnega reda in miru ter varnosti v občini na splošno. Namen tega zaključnega dela je napisati osnutek programa varnosti za občini Idrija in Cerkno, ki sta leta 2021 ustanovile Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Idrija in Cerkno, ki bo podlaga za dokument, ki ga na občinski seji potrdi občinski svet.
V uvodnem delu smo pregledali občinske programe varnosti nekaterih drugih občin: Mestne občine Ljubljana kot najobširnejšega in najbolj dodelanega ter treh, ki so po regiji, velikosti in terenu podobne občinama Idrija in Cerkno: Ajdovščine, Bovca in Žiri.
V zaključnem delu so zajeti in analizirani podatki, ki neposredno vplivajo na oceno varnosti v obeh občinah, obravnavane so tudi vse posamične postavke v skladu s Smernicami za izdelavo občinskega programa varnosti, izdanimi s strani Ministrstva za notranje zadeve. Smernicam smo dodali tudi posebnosti v obeh obravnavanih občinah, saj sta obe precej turistično izpostavljeni in prometno obremenjeni, kar tudi vpliva na zahteve pri zagotavljanju varnosti v družbi. Prav tako smo poudarili preventivni namen delovanja občinskega redarstva pri vsakodnevnem obravnavanju prekrškov in omenili sodelovanje redarstva z ostalimi varnostnimi inštitucijami v občini ter z redarstvi v sosednjih občinah.
Osnutek napisanega programa varnosti, z nadaljnjimi dopolnitvami in oceno pristojnih odgovornih oseb, bo služil kot podlaga za uradni dokument, sprejet na seji občinskega sveta in bo predstavljal temelj za delovanje Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Idrija in Cerkno.
Ključne besede: medobčinsko redarstvo, program varnsoti, policija, Mestna občina Idrija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1011,96 KB) |
2. Analiza pojava rasnega profiliranja ob uporabi pooblastila "stop and frisk" v ameriški policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNatalija Žurga, 2023, diplomsko delo Opis: Rasna diskriminacija v delovanju organov kazenskopravnega sistema v Združenih državah Amerike sega daleč v zgodovino in je še danes globoko zakoreninjena v organizacijskih kulturah, sistemih, postopkih in nenazadnje tudi posameznih akterjih kazenskopravnega sistema. Ravno policija je tista, ki zaradi narave svojega dela prestavlja prvotni stik s skupnostjo in kot taka s svojo diskrecijsko pravico odloča o uvedbi policijskega postopka. V diplomskem delu se osredotočimo na analizo pojava rasnega profiliranja v postopkih »stop and frisk«, kar lahko povzamemo kot uporabo rase pri odločanju, koga ustaviti, zaslišati in preiskati. Zaradi omenjene prakse so rasne manjšine v ZDA, sploh temnopolti, izpostavljene pogostokrat neupravičenemu in neutemeljenemu stiku s policijo. Na ta račun so bile vložene mnoge tožbe, iz njih pa izhaja kar nekaj prelomnih sodnih primerov, ki so s svojimi zaključki začrtali uporabo pooblastila »stop and frisk« v prihodnosti. Izvajanje rasno diskriminatornih postopkov s strani policije v javnosti vedno znova vzbuja neodobravanje in zaskrbljenost, kar posledično vodi v izgubo zaupanja v policijsko delo in oslabljeno sodelovanje skupnosti, kar pa je v nasprotju s policijsko zaprisego služenja in varovanja skupnosti kot primarne policijske funkcije. Poleg postopkovnih nepravičnosti pa rasno profiliranje pušča tudi dolgotrajne negativne posledice v življenjih nedolžnih posameznikov, ki so neupravičeno izpostavljeni kazenskopravnemu sistemu.
Ključne besede: policija, rasno profiliranje, "stop and frisk", Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 107; Prenosov: 14
Celotno besedilo (979,22 KB) |
3. Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostPrimož Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo.
Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav.
Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni.
Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave.
V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Ključne besede: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 128; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi.
Ključne besede: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 99; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,89 MB) |
5. Primerjava ureditev pomožne policije v različnih državah : magistrsko deloDejan Peršuh, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali in primerjali strukturo, delovanje, usposobljenost in učinkovitost pomožnih policij v različnih državah. Poudarek je na razumevanju, kako se medsebojne prakse pomožne policije razlikujejo, zlasti v primerih v ZDA, Veliki Britaniji in Sloveniji.
Ta raziskava nam pokaže različne vloge nacionalnih pomožnih policijskih sil, vključno z nujno pomočjo, s preventivnimi misijami, sodelovanjem skupnosti, policijsko podporo ter z izobraževanjem in usposabljanjem. Poudarja tudi različne stopnje usposabljanja, pooblastila in omejitve, ki veljajo za pomožne policiste v zajetih državah. Ta raziskovalna naloga priznava močno odvisnost od pomožne policije pri zagotavljanju varnosti in pomoči skupnosti kljub razlikam v strukturi in pooblastilih pomožnih policijskih sil. S temi ugotovitvami ta študija poudarja pomen pomožne policije kot dragocenega dopolnila redni policiji ter izpostavlja najboljše prakse in usposabljanje za izboljšanje učinkovitosti in podpore pomožne policije pri opravljanju njenih nalog.
Ključne besede: pomožna policija, policijsko delo, delovanje pomožne policije, usposobljenost pomožne policije, učinkovitost pomožne policije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 97; Prenosov: 19
Celotno besedilo (493,71 KB) |
6. Analiza ukrepov slovenske policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov čez državno mejo v zadnjem desetletju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMevlija Kamenjaković, 2023, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na analizo ukrepov slovenske policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov čez državno mejo v zadnjem desetletju. V nalogi so bili analizirani statistični podatki in trendi glede števila nezakonitih prehodov meje ter nedovoljenega prebivanja v obdobju od leta 2013 do 2023. Ugotovljeno je bilo, da je v zadnjem desetletju prišlo do nihanja števila nezakonitih prehodov, pri čemer se je nekatere trende opazovalo po letu 2015, ko so se pojavile regulirane in organizirane množične migracije zaradi razmer v svetu. Kljub temu se je število nezakonitih prehodov v zadnjih letih ponovno povečalo, zlasti v letu 2022. Policija je izvedla več ukrepov za preprečevanje ilegalnih prehodov meje. To vključuje povečanje nadzora na mejnih prehodih, izboljšanje tehnične opreme, okrepitev sodelovanja z drugimi državami ter izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov. Analiza ukrepov je pokazala, da so nekateri ukrepi, kot je povečanje prisotnosti policije na terenu in izboljšanje tehnične opreme, pripomogli k zmanjšanju nezakonitih prehodov v določenih obdobjih. Vendar pa so se še vedno pojavljali izzivi, ki zahtevajo nadaljnje prilagoditve in izboljšave strategij.
Na podlagi rezultatov analize so bile podane smernice za izboljšanje delovanja policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov meje. To vključuje krepitev mednarodnega sodelovanja, izboljšanje obveščevalnih zmogljivosti, nadaljnjo posodobitev tehnične opreme ter izvajanje preventivnih kampanj za ozaveščanje javnosti o tveganjih ilegalnih migracij.
Sklepna ugotovitev diplomske naloge je, da je uspešno obvladovanje ilegalnih prehodov meje kompleksen izziv, ki zahteva celovit pristop in sodelovanje z drugimi državami ter institucijami. Z razumevanjem trendov in analizo dosedanjih ukrepov je mogoče identificirati področja, pri katerih je potrebno nadaljnje delo in izboljšave. S temi smernicami bo policija bolje opremljena za učinkovito obvladovanje izzivov, povezanih z ilegalnimi prehodi meje v prihodnosti.
Ključne besede: policija, ilegalne migracije, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. Avtocestna policija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Ožir, 2023, diplomsko delo Opis: Osrednja tema tega zaključnega dela je avtocestna policija v Sloveniji. Začetek, delovanje in tudi konec le-te, ter kaj se za varnost na avtocestah in hitrih cestah namerava storiti v prihodnje. V zadnjih letih so naše avtoceste zaradi vedno gostejšega prometa podvržene prometnim nesrečam in zastojem, ki so med drugimi tudi posledica nesreč. Ti dogodki povzročajo predvsem nejevoljo in nestrpnost pri voznikih. Prehitra vožnja, prekratka varnostna razdalja in vožnja pod vplivom alkohola so le nekateri od mnogih prometnih prekrškov, ki jih lahko pogosto zasledimo na avtocesti. Z vstopom v evropsko unijo in posledično vstopom Slovenije v schengensko območje, pa se je poleg ostalih stvari v veliki meri zmanjšal nadzor na mejnih prehodih držav članic, tako pa se je povečala tudi priložnost za kriminalne organizacije, ki delujejo na večjem območju oziroma na nadnacionalni ravni. Pretok trgovine z belim blagom, orožjem in prepovedanimi substancami tako poteka veliko bolj tekoče kot bi sicer. Predvsem zaradi teh razlogov je prišlo do ideje o ustanovitvi avtocestne policije s katero bi se v prvi vrsti povečal nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Posledično bi se vzpostavila večja varnost in zmanjšalo število prometnih nesreč in žrtev teh. Vendar pa ustanoviti novo enoto zahteva veliko več kot le potreba po tej. V policijskih vrstah se že nekaj časa spopadajo s kadrovskim primanjkljajem, ki se z ustanovitvijo nove enote še poglobi. Prav tako nova enota avtocestne policije potrebuje prostore v katerih lahko učinkovito opravlja svoje delo ter hitro dostopa na kraj svojega delovanja, torej avtocesto. Potrebna so tudi nova vozila, ki bodo »kos« hitri in spretni vožnji v tem okolju ter tehnični pripomočki, za lažje in bolj učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do zaključka, da je avtocestna policija v Sloveniji smiselna predvsem z vidika zagotavljanja varnosti, vendar pa bo na tem področju potrebno še veliko načrtovanja in strukturiranja preden bo ta lahko delovala nemoteno in uspešno.
Ključne besede: avtocestna policija, promet, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Kolenc, 2023, diplomsko delo Opis: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo.
Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej.
Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Ključne besede: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe.
Ključne besede: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,40 MB) |
10. Vpliv epidemije COVID-19 na delo policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMihael Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Epidemija virusa Sars-cov-2 je vplivala na vsak segment družbe. Prav tako je vplivala na delovanje državnih organov. Policija je bila primorana na spremembe hitro odzvati in svoje delovanje prilagoditi danim razmeram. V času trajanja epidemije je bila zadolžena za izvajanje dodatnih predpisov, ki so bili sprejeti v kratkem času in so se velikokrat spreminjali. Slednjemu policisti niso bili ravno naklonjeni. Ne glede na hitro spreminjanje predpisov, je delo policistov moralo biti zakonito. Spremembe v policiji so se odražale tako na organizacijskem nivoju, kot tudi pri samem delovanju. Zaradi novih predpisov, ki so jih v svoje izvrševanje dobili policisti in zaradi strahu pred virusom, so bili pod večjim pritiskom in hkrati stresom, kar je vplivalo na njihovo delo. Policija se je s prilagajanjem situaciji, ki je vladala v danem trenutku, trudila izvajati svoje naloge. Način dela se je spremenil, saj so se spremenili tudi kriminaliteta, mobilnost družbe, ki je večino časa preživela v svojih domovih ter postopki, med katerimi je bilo potrebno vzdrževati varnostno razdaljo zaradi strahu pred okužbo z virusom. Zaradi neodobravanja omejevalnih ukrepov s strani državljanov, so se le-ti pričeli zbirati na protestih, ki so bili neprijavljeni, zato je morala policija poskrbeti za varovanje. Na protestih so policisti, da bi proteste umirili, delovali prekomerno in prekoračili svoja pooblastila. V diplomskem delu smo opisali spremembe, ki so se pojavile na področju kriminalitete, opredelili smo spremembe na organizacijskem delu policije, prav tako tudi proteste, ki so bili v času epidemije ter postopanje policistov na njih, zapisali smo stresne pojave, ki so jim bili podvrženi policisti ter blaženje le-teh.
Ključne besede: policija, COVID-19, spremembe, stres, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 29
Celotno besedilo (568,66 KB) |
