1. Vpliv predobdelave PA tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnjeLaura Berglez, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge, je ugotoviti vpliv predobdelave poliamidnega materiala iz tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje. Razgradnja je potekala z nevtralno hidrolizo, pri čemer smo želeli v rezultatu čim večjo prisotnost monomera ε – kaprolaktam. Uporabili smo vzorce, ki so bili obarvani v svetlih in temnih tonih ter surovi ne-obarvan odpad poliamidne preje. Obarvane vzorce smo pred razgradnjo razbarvali in nato ročno oprali z neionskim pralnim sredstvom (NPS). Surove vzorce smo oprali ročno in industrijsko, prav tako z NPS. Po končani razgradnji smo vzorec ločili na tekočo in trdno fazo ter izvedli analize s FTIR spektroskopijo in LC-MC kromatografijo, da smo videli katera vrsta predobdelave je bila najučinkovitejša pri pridobitvi čim več tekoče faze v rezultatu in čim višjega absolutnega deleža monomera. Najvišji delež monomera je bil pri vzorcu temno obarvane preje, ki smo jo dvakrat razbarvali in nato ročno oprali z NPS in pri surovem vzorcu, ročno opranem in razgrajenem na reaktorju, ki stabilno vzdržuje pogoje razgradnje.
Ključne besede: poliamid 6, nevtralna hidroliza, tekstilni odpad, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
2. Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6 : magistrsko deloPatricija Bizjak, 2021, magistrsko delo Opis: Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.
Ključne besede: poliamid 6, kompozit, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, depolimerizacija v mravljični kislini
Objavljeno v DKUM: 07.12.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,84 MB) |
3. Transport poliamidnega prahu za selektivno lasersko sintranje s podtlačnim sesalnim sistemom : magistrsko deloŽiga Kadivnik, 2019, magistrsko delo Opis: Predstavljene so obstoječe rešitve sejanja poliamidnega prahu za selektivno lasersko sintranje. Mednje spada sejanje z odsesovalno napravo, pri kateri prihaja do pogostih odpovedi komponent ležajnega sistema zaradi drobne granulacije prahu. Na podlagi eksperimentalne analize odsesovalne naprave, konstruiranja in izvedbi numeričnih analiz različnih podtlačnih sesalnih sistemov, je zasnovan način transporta poliamidnega prahu v zračnem toku po vakuumskem principu. Rezultati numeričnih analiz so potrjeni z izdelavo in eksperimentalno analizo funkcionalnega prototipa ejektorskega sistema. Študija pokaže slabši sesalni efekt odsesovalne naprave z uporabo ejektorja. Ejektorski sistem v kombinaciji z odsesovalno napravo ne ustvari dovolj podtlaka za učinkovito sesanje delcev prahu.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, poliamid, podtlačni sesalni sistem, ejektor, ejektorski sistem
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1195; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,34 MB) |
4. Analiza lastnosti funkcionalnih materialov : magistrsko deloBarbara Berglez, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo vzorcev bombažne tkanine in mešanice bombaž/poliamid. Na vzorce smo nanašali zeolita Silikalit in USY, zamreževalno sredstvo Knittex z namenom fiksiranja zeolitov na material ter luminiscenčno in ultravijolično barvilo. Zanimalo nas je, kako zeoliti vplivajo na prepustnost tkanine, indeks porumenitve in belino. Ugotavljali smo barvne razlike vzorcev pri nanosu dveh različnih koncentracij barvila ter barvne razlike pred in po staranju vzorcev. Za analizo vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo, UV/VIS spektroskopijo in konfokalni fluorescentni mikroskop. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo posneli površino zeolitov. Ugotovili smo, da zeoliti pripomorejo k boljši UV zaščiti materiala, da se po staranju vzorcev indeks porumenitve zniža, belina se poviša, ter da so barvne razlike pri bombažni tkanini po nanosu zeolitov skoraj zanemarljive. Pri mešanici bombaž/poliamid dobimo nekoliko višje vrednosti barvnih razlik, vendar še vedno majhne.
Ključne besede: zeoliti, USY, Silikalit, bombaž, poliamid, funkcionalni materiali
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1271; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,58 MB) |
5. Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranjeDane Lojen, 2017, magistrsko delo Opis: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent.
Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo.
Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna.
Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6.
Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Ključne besede: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Objavljeno v DKUM: 12.12.2017; Ogledov: 1475; Prenosov: 208
Celotno besedilo (4,43 MB) |
6. Zeta potencial PA 6Robert Šoster, Nika Veronovski, Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: V raziskavi smo preučevali elektrokinetične lastnosti poliamida 6 v obliki (a) folije in (b) tekstilnega filamenta ob uporabi dveh merilnih celic. Merili smo potencial zaradi pretoka in iz tega določili zeta potencial (▫$\zeta$▫ v odvisnosti od pH vrednosti medija. Meritve na posameznem materialu smo preučevali s stališča ponovljivosti. S tem namenom smo opravili meritve na 10 preskušancih istega vzorca. Določili smo osnovne statistične pokazatelje ponovljivosti za ▫$\zeta$▫ pri pH 3 in 9 ter izoelektrično tocko. Metodo smo optimirali glede na čas nabrekanja v raztopini elektrolita pred meritvijo in maso materiala v cilindrični celici. Meritve v 0,001 M KCl na obeh vrstah materiala kljub različni nadmolekulski in površinski strukturi dobro sovpadajo. Krivulje ▫$\zeta$▫=▫$\zeta$▫(pH) imajo pričakovan potek. PA 6 kaže amfoterno naravo zaradi vsebnosti amino in karboksilnih skupin. V alkalnem mediju disociirajo karboksilne skupine, kar povzroči negativen ▫$\zeta$▫ (folija: (-32,9▫$\pm$▫ 1,6) mV, filament: (-35,2▫$\pm$▫2,0) mV pri pH 9). V kislem mediju kaže PA kationski značaj zaradi disociacije amino skupin (folija: (24,5▫$\pm$▫1,7) mV, filament: (15,1▫$\pm$▫1,1) mV pri pH 3). Izoelektrična točka, kjer je ▫$\zeta$▫ enak 0, se nahaja za folijo pri pH vrednosti 4,7▫$\pm$▫0,1, za filament pa pri 4,9▫$\pm$▫ 0,1.
Ključne besede: polimeri, poliamid 6, elektrokinetične lastnosti, potencial zaradi pretoka, zeta potencial, filament, folija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1701; Prenosov: 159
Celotno besedilo (420,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmoLidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1896; Prenosov: 216
Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Barvanje poliamidnih hlačnih nogavic in analiza ekoloških parametrov odpadnih vodAna Marija Bastl, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Barvanje poliamidnih hlačnih nogavic in analiza ekoloških parametrov odpadnih vod sem uporabila poliamidno pletenino domačega podjetja Šivalnica Ana Marija Bastl s.p. in izbrana kisla barvila podjetja Bezema AG (uvoznik Batik d.o.o. Kranj).
V prvem delu sem izvedla primerjavo barvanja po treh različnih postopkih z enako koncentracijo barvila in ugotavljala kakovost obarvanja in njihovo stopnjo nasičenja. Sledilo je določanje ekoloških parametrov KPK, TOC, BPK in količine barvila, ki ostane v kopeli po barvanju (izračunala sem SAK vrednosti). Na spektofotometru sem opravila barvnometrično vrednotenje obarvanih vzorcev, na koncu pa primerjala še njihove barvne obstojnosti.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti stopnjo nasičenja poliamidnih filamentov pri barvanju hlačnih nogavic s kislimi barvili ter ekološke parametre odpadne vode, ki naj ne presegajo dovoljenih vrednosti, ki so določne z zakonodajo.
Ključne besede: poliamid, barvanje, kisla barvila, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1537; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Analiza razgradnih produktov po kemijskem recikliranju poliamida 66Kaja Vrezner, 2016, diplomsko delo Opis: Veliko izdelkov iz plastične mase danes konča na odlagališčih. Kemijsko recikliranje je postopek, s katerim se želimo temu izogniti. Poliamid 6.6 smo reciklirali s postopkom hidrolize v nevtralnem in bazičnem mediju. Kot rezultat kemijskega recikliranja poliamida 6.6 smo želeli dobiti monomerne enote čim višje čistosti, zato smo v posamezen eksperiment vnašali čim manj kemikalij. Rezultate depolimerizacije smo spremljali z IR, RAMAN in 1H NMR spektroskopijo, kakor tudi z DSC analizo. Beležili smo tudi pH tekočega ostanka in maso trdnega ostanka. Opravljene analize so potrdile, da nam je uspelo vlakno PA 6.6 razgraditi na manjše oligomerne in tudi monomerne enote.
Ključne besede: Poliamid 6.6, recikliranje, hidroliza, IR spektroskopija, Raman spektroskopija, DSC termična analiza.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1915; Prenosov: 1 |
10. Tehnologija izdelave dodatnih elementov zaščitnih očalDavid Strnad, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zamisel izdelave nove konstrukcije priponk na zaščitnih očalih, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem varovanju oseb. Prototip je zamisel k boljši souporabi zaščite, ki nam omogoča dvojno varovanje z enim izdelkom. Naredila se je stroškovna analiza izdelave prototipa na selektivnem laserskem sintranju in za klasični postopek brizganja plastike. Rezultati študije prikazujejo, da je za manjše serije bolj primerno selektivno lasersko sintranje kot klasični postopki brizganja plastike.
Ključne besede: slojevita tehnologija, selektivno lasersko sintranje, izdelava prototipa, priponke zaščitnih očal, poliamid
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,04 MB) |
