| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Redoks iniciacija stirenskih monomerov v emulzijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Žan Koštomaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Porozni materiali so dandanes predmet nenehnega preiskovanja, saj njihova porozna struktura omogoča uporabo na marsikaterem področju. Tako jih najdemo v separacijskih procesih, uporabljajo se kot katalizatorji, zadnje čase pa najdemo aplikacije tudi na področju biomedicine. Pričujoča diplomska naloga se osredotoča na porozne polimerne materiale, ki jih dobimo največkrat z radikalsko verižno polimerizacijo monomernih enot. Poznamo več tehnik sinteze poroznih polimernih materialov, kot je recimo uporaba porogenih topil ali anorganskih soli; v okviru diplomske naloge pa smo uporabili tehniko polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Oljna faza je vsebovala monomerno enoto stiren in zamreževalo divinilbenzen, vodna faza pa elektrolit kalcijev klorid heksahidrat. Iniciatorski sistem je bil sestavljen iz termičnega iniciatorja, AIBN in redoks iniciatorja, TEMED. Preverjali smo hipotezo, da dobimo z naraščajočo hitrostjo mešanja manjše velikosti por, saj se tako dispergirane kapljice notranje faze razbijejo na manjše kapljice. Z dodatkom redoks iniciatorja po koncu mešanja emulzije sprožimo takojšnjo tvorbo radikalov, s čimer emulzija polimerizira preden ima možnost razpada oziroma preden se začno združevati kapljice notranje faze. Za mešanje smo uporabili dva različna mešalna nastavka, ki se razlikujeta v premeru mešalnega propelerja, ter primerjali velikosti por, ki jih dobimo z vsakim. Za ugotovitev, kateri nastavek daje pore manjših velikosti, smo vzorce karakterizirali s SEM analizo, preko katere smo preučevali morfologijo vzorcev, in porozimetrije po BET modelu adsorpcije plinov na trdnih površinah, s čimer smo dobili vrednosti specifičnih površin vzorcev. Iz grafov porazdelitve velikosti por smo potrdili hipotezo, da se velikost por manjša z višanjem hitrosti mešanja emulzije, ugotovili pa smo tudi, da dobimo v primerjavi z manjšim nastavkom z večjim nastavkom manjše pore.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, HIP emulzija, redoks iniciirana polimerizacija, PoliHIPE
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 831; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

22.
Mikroemulzijska polimerizacija za pripravo nanoporoznih materialov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jan Polak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo z mikroemulzijsko polimerizacijo poskusili dobiti monolitni material s sferičnimi porami, ki bi bile manjše od 500 nm. V okviru tega smo najprej pripravili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nato obdelali z ultrazvočno sondo in tako dobili mikroemulzijo, ki smo jo polimerizirali. Sintetizirali smo monolite na osnovi stirena in divinilbenzena ter glicidil metakrilata in etilen glikol dimetakrilata. Sinteza stirenskih monolitov, zamreženih z divinilbenzenom, je bila uspešna. Najprej smo optimirali pogoje za doseg stabilne emulzije. Ugotovili smo, da je za stirenski sistem najprimernejša amplituda ultrasonifikacije 21 % in čas sonificiranja 6 minut. Uspešno sintetizirane monolite smo nato ustrezno okarakterizirali. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo monolitov, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa smo preverili njihovo morfologijo. Izmerili smo gostoto monolitov s helijevim piknometrom ter z geopycom. Z BET adsorpcijo ter desorpcijo dušika smo dobili specifično površino materiala. S pomočjo SEM posnetkov smo ugotovili, da smo uspeli sintetizirati materiale s povprečno velikostjo por 1,35 μm. Poskusili smo tudi z redoks iniciacijo, saj polimerizacija poteče pri nižji temperaturi in je hitrejša, a kljub temu pore niso bile manjše od 500 nm. V primeru glicidil metakrilatnih monolitov smo bili neuspešni, saj je uporaba ultrazvoka povzročila razpad emulzije.
Ključne besede: nanoporoznost, monolit, poliHIPE, mikroemulzija, ultrasonifikacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 913; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

23.
Kemijska modifikacija površine vinilbenzil kloridnih poliHIPE materialov z metodo RAFT graftiranja
Nuša Cmager, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo uspešno izvedli graftiranje molekul glicidil metakrilata na funkcionaliziran DVB/VBC kopolimer. Z namenom priprave polimera, ki bi ga funkcionalizirali, smo uspešno sintetizirali DVB/VBC kopolimer, ki smo ga naknadno hiperzamrežili in mu bistveno povečali specifično površino. Specifična površina je dosegala vrednosti več kot 1000 m2/g. Polimer smo uspešno funkcionalizirali s tris(2-aminoetil) aminom in potrdili njegovo vezavo s FTIR spektroskopijo in elementno analizo. Sledila je imobilizacija izbranega RAFT reagenta 4-ciano-4-[(dodecilsulfaniltiokarbonil)-sulfanil] pentanojske kisline. Rezultati so pokazali prisotnost amidnega signala, ki je posledica reakcije med aminom in RAFT reagentom. Elementna analiza je pokazala zvišanje vsebnosti žvepla v materialu. Na koncu smo izvedli reakcijo graftiranja na površini sintetiziranega polimera z molekulami glicidil metakrilata. Izvedli smo reakcije na polimeru v prahu in polimeru v kosu. Rezultati so pokazali uspešnost na obeh primerih, vendar je bilo povečanje mase večje v primeru polimera v kosu. Vezavo molekul GMA smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo, ki je v primerjavi z osnovnim polimerom prikazala bolj mehke in zabrisane linije. Te so posledica nove plasti na polimeru. Graftiranje smo okarakterizirali še s FTIR spektroskopijo, ki je potrdila prisotnost epoksidnega signala v materialu zaradi glicidil metakrilata.
Ključne besede: RAFT polimerizacija, hiperzamreženje, graftiranje, porozni polimeri, glicidil metakrilat, poliHIPE
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1204; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

24.
Priprava hierarhično poroznih materialov iz multiplih šablon
Azra Osmić, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo sintetizirali porozne polimerne materiale s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. Sintrana PMMA zrna smo uporabili kot osnovo za kalup za polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze, kateri je sledila polimerizacija. Tako pripravljen material smo nato čistili v Soxhletovem aparatu v ustreznem topilu. Ta korak nam je omogočil odstranitev PMMA zrn in s tem nastanek porozne strukture. PMMA zrnom smo z vrstičnim elektronskim mikroskopom določili premere in dobili velikostno porazdelitev. Zrna smo sintrali pri temperaturi 180 ˚C 24 h. Za dosego enakomerne razporeditve polimernih zrn v kalupu smo jih predhodno stresali. Kot monomere smo uporabilil divinil adipat (DVA) in 2-hidroksietil metakrilat (HEMA). Izvajali smo polimerizacijo kontinurine faze emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije), in sicer termično v pečici in s fotopolimerizacijo v UV komori. Po polimerizaciji smo materiale čistili v Soxhletovem aparatu. Osnovne monolite (polimerizirana emulzija brez uporabe sintranega nosilca) smo čistili 24 h v izopropanolu, nosilce (polimerizirana emulzija z uporabo sintranega nosilca) pa 24 h v etilacetatu in 24 h v etanolu. Končne produkte smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, Fourierjevo transformacijsko infrardečo mikroskopijo ter adsorpcijskim porozimetrom. Vzorce brez uporabe sintranih PMMA zrn smo uspešno sintetizirali za oba sistema, poli(DVA) in poli(HEMA-ko-MBAA). Pri sintezi materiala z uporabo sintranega nosilca pa smo uspeli sintetizirati poli(DVA) le s fotopolimerizacijo, medtem ko smo poli(HEMA-ko-MBAA) material dobili tako s fotopolimerizacijo kot tudi s termično polimerizacijo.
Ključne besede: polimerizacija, sintranje, porozni polimeri, poliHIPE, HIP emulzije
Objavljeno v DKUM: 09.11.2018; Ogledov: 1323; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

25.
Uporaba mikroemulzij za sintezo makroporoznih polistirenskih derivatov
Matic Orel, 2018, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze. PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov. Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min. Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja.
Ključne besede: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1088; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

26.
Vezava paladija na porozen zamrežen poli(4-vinilpiridin)
Tadeja Katan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temelji na sintetiziranju funkcionalnih poroznih polimerov. Za njihovo pripravo smo izbrali postopek polimerizacije emulzij z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Te emulzije so v kontinuirni fazi vsebovale različne deleže monomerov 4-vinilpiridin, divinilbenzen in stiren. Po uspešni polimerizaciji emulzije so nastali stabilni monoliti, katere smo nato s postopkom hiperzamreženja dodatno zamrežili. Hiperzamreženje smo izvedli na dva različna načina. Prvi način je potekal z di-tert-butil peroksidom, drugi pa s pomočjo Friedel-Kraftsove reakcije. Z adsorpcijsko porozimetrijo smo analizirali vzorce po polimerizaciji in po hiperzamreženju. Z analizami smo pri obeh načinih potrdili nastanek novih povezovalnih por in s tem povečana specifična površina. Na dodatno zamrežen polimer z večjo specifično površino smo želeli vezati paladijevo sol. Ker imajo delci paladija veliko razmerje med površino in volumnom, je ponavadi velik delež delcev izpostavljen reaktivnim molekulam, kar ga odlikuje v dober katalizator. S polimeri stabilizirani delci paladija imajo pomembno vlogo v okoljskih in industrijskih procesih, probleme pa predstavljajo postopki za imobilizacijo in s tem znižana katalitska aktivnost polimera. Mi smo paladij želeli imobilizirati s poli(4vinilpiridin-ko-divinilbenzen-ko-stiren) monoliti tako, da bi ga vezali na proste dušikove atome v piridinskem obroču. Zato je bil naš primarni cilj ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala čim večji delež 4-vinil piridina in s tem čim več prostih dušikovih atomov.
Ključne besede: funkcionalni porozni polimeri, poliHIPE, 4-vinilpiridin, paladij, Friedel-Kraftsov postopek hiperzamreženja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1108; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

27.
Zamrežen poli(4-vinilpiridin) kot katalizator na trdnem nosilcu
Anja Kobale, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije pripravili porozen polimer s piridinsko osnovo. Uporabili smo monomera divinilbenzen in 4-vinilpiridin. Po polimerizaciji v pečici pri 60°C smo monolite prečistili v Soxhletovem aparatu. Polimere smo nadalje tudi hiperzamrežili. Pri tem smo spreminjali delež iniciatorja di-tert-butil peroksida. Prvič smo uporabili 0,2 g iniciatorja/g polimera, v drugem primeru pa 0,4 g iniciatorja/ g polimera. Osnovni in hiperzamrežen material smo okarakterizirali s kemijskimi analiznimi metodami. Izmerili smo specifično površino po BET metodi in vsebnost dušika v materialu ter okarakterizirali površino z vrstično elektronsko mikroskopijo. Na oba tipa materiala smo izvedli tudi vezavo dveh kovin, bakra in železa. Za kvantitativno določitev vezave elementov smo uporabili atomsko absorpcijsko spektrometrijo. Tako smo pripravili in analizirali hiperzamrežene polimere s funkcionalnimi deli, ki se lahko uporabljajo kot katalizatorji na trdnih nosilcih pri organskih reakcijah
Ključne besede: emulzija, polimerizacija, poliHIPE, hiperzamreženje, 4-vinilpiridin
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1213; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

28.
Funkcionalizacija poli(glicidil) metakrilatov z multifunkcionalnimi amini
Patricia Grušovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili poli(glicidil) metakrilate z različnim molskim deležem zamreževala etilenglikol dimetakrilata. Kot osnovno tehniko za pripravo polimerov smo uporabili termično polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležom notranje faze (HIP emulzije – High Internal Phase Emulsion). Vzorce smo pred nadaljnjo funkcionalizacijo očistili nečistoč z izopropanolom v Soxhletovi aparaturi in jih nato posušili na zraku. Pripravljeni polimerni vzorci so nam služili kot osnova za nadaljnjo funkcionalizacijo z različnimi multifunkcionalnimi amini. Izbrani amini so bili 1,8-diaminooktan, tris(hidroksimetil)aminometan in tris(2-aminoetil)amin. Za te amine smo se odločili zaradi različne razvejanosti, dolžine verig in vsebnosti amino skupin. Nato smo vzorce analizirali z različnimi analitskimi metodami. Pri elementni analizi smo potrdili, da je potekla uspešna funkcionalizacija preko obeh postopkov, ki smo jih uporabili. Rezultati kažejo, da se je s povečanjem deleža zamreževala nižal odstotek konverzije. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo preverili morfologijo osnovnih monolitov. S pridobljenih posnetkov je razvidno, da imajo pripravljeni vzorci značilno poliHIPE strukturo in se razlikujejo predvsem v premeru por. Analiza je pokazala, da je vzorec z najvišjim molskim deležem zamreževala imel tudi največji premer por. S porozimetrom smo določili specifično površino osnovnih vzorcev. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili okoli 5 m2/g. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da smo s stopnjo zamreženja le malo vplivali na BET specifično površino.
Ključne besede: funkcionalizacija, poliHIPE struktura, glicidil metakrilat, multifunkcionalni amini, termična polimerizacija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1052; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

29.
In situ polimerizacija glicidil metakrilata v poli(metil metakrilatu)
Amadeja Kokol, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo in situ sintetizirali porozne polimerne materiale v poli(metil metakrilatnih) (PMMA) cevkah. Kot osnovo za polimer smo izbrali monomere glicidil metakrilat (GMA), metil metakrilat (MMA) in etilenglikol dimetakrilat (EGDMA). GMA smo izbrali zaradi njegove proste epoksi skupine, ki je primerna za nadaljnje funkcionalizacije z različnimi nukleofili, kot npr. amini, MMA smo izbrali zaradi njegovih dobrih mehanskih lastnosti in EGDMA zaradi njegovih vinilnih skupin, ki so nam služile kot zamreževalo. Kot prvi cilj diplomske naloge smo si zastavili sintezo poroznih poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) materialov v PMMA cevkah iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij). Najprej smo naredili test polimerizacije HIP emulzije v petrijevki, ko smo uporabili fotoiniciator, in v centrifugirki, ko smo uporabili termični iniciator. V obeh primerih je emulzija lepo spolimerizirala. Ko smo eksperiment ponovili s polimerizacijo v PMMA cevkah, pa je v primeru uporabe termičnega iniciatorja cevka popokala medtem ko smo s fotopolimerizacijo dobili lepo spolimeriziran material. Vse nadaljnje eksperimente smo delali s fotoiniciatorjem. V okviru tega dela, smo želeli sintetizirati material, ki bi bil povezan s steno PMMA cevke. To nam je uspelo, vendar je material bodisi med čiščenjem bodisi med sušenjem popokal. Včasih so se razpoke pojavile v notranjosti polimera, včasih pa ob robu, kjer se je material stikal stene cevke. V nekaterih primerih je bila površina materiala gladka, v nekaterih primerih pa se je videlo, da je bila površina porozna. Kot drugi cilj smo si zastavili funkcionalizacijo poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) v cevkah. Funkcionalizacijo smo izvedli z dietilaminom in raztopino dietilamina v etanolu. Le tega smo pretakali skozi polimer in na tak način omogočili vezavo amina na epoksi skupino GMA v polimeru. Uspešnost funcionalizacije smo spremljali s FTIR analizo in elementno analizo. Vezava amina je bila uspešna.
Ključne besede: poliHIPE, in situ polimerizacija, glicidil metakrilat, poli(metil metakrilat), funkcionalizacija, dietilamin
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1679; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

30.
Porozni organogeli: sinteza in absorpcija
Stanko Kramer, 2017, diplomsko delo

Opis: Geli so v kapljevino namočena mreža polimernih molekul, t.i. gelska mreža, katere agregatno stanje lahko uvrstimo med trdno in kapljevinasto, kar pomeni, da so poltrdi sistem. Glede na topilo jih delimo na organogele (absorbirajo nepolarna (organska) topila) in hidrogele (absorbirajo vodo). Organogeli predstavljajo obetajoče absorpcijske materiale za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino pod pogoji nabrekanja in so sposobni vpiti večje količine apolarnih tekočin. V diplomskem delu smo pripravili organogele na osnovi norbornena in njegovih derivatov. Z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne t.i. poliHIPE organogele. S polimerizacijo v raztopini smo pripravili neporozne t.i. bulk organogele. Sintezo smo izvedli z uporabo metatezne polimerizacije z odpiranjem obroča (ang. Ring Opening Metathesis Polymerisation, ROMP). Nastale organogele iz diciklopentadiena (DCPD), 2-norbornena (NOR) in ciklooktadiena (COD) smo ustrezno karakterizirali, nato smo izvedli test absorpcije organskih topil in dveh različnih naftnih derivatov. Preučili smo kako na absorpcijo vplivajo struktura organogela (porozen oz. neporozen) in stopnja zamreženja polimernega ogrodja. Porozno morfologijo skeleta smo preučili z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), medtem ko smo test absorpcije izvedli gravimetrično. S SEM analizo smo dokazali, da so dobljeni organogeli imeli poliHIPE strukturo. Z absorpcijo smo dokazali, da je količina absorbiranih topil pri poliHIPE organogelih večja od bulk organogelov in v nekaterih primerih monoliti absorbirajo več kot 9-kratnik svoje suhe mase. V primeru absorpcije naftnih derivatov so organogeli bili sposobni absorbirati 7-kratnik svoje suhe mase, medtem ko ponovna uporaba organogelov ni bila tako uspešna, saj je bila največja količina absorbiranega naftnega derivata le nekoliko večja kot masa samega monolita.
Ključne besede: Metatezna polimerizacija z odprtjem obroča (ROMP), poliHIPE, absorpcija, diciklopentadien, norbornen, ciklooktadien
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1448; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici