Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Senzorična ocena novejših ter uveljavljenih sort jabolk : diplomsko delo
Patricija Berden, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali sprejemljivost novejših sort oziroma sort, ki so v letu 2011 prihajale na trg ('Topaz', 'Santana', 'Kanzi') in jih primerjali z dobro uveljavljenimi sortami ('Zlati delišes', 'Fuji') pri povprečnem potrošniku. Sorte 'Topaz', 'Fuji' in 'Santana' so bile pridelane na ekološki in tudi na integrirani način. Novembra 2011 smo izvedli senzorično ocenjevanje svežih jabolk, v katerem je sodelovalo 88 ljudi. Ocenjevali smo videz (barva in velikost), konsistenco (čvrstost, sočnost in tekstura), okus (odnos sladkor/kislina) in skupni vtis posamezne sorte. Poskus smo izvedli s pomočjo hedonske lestvice in ugotovili, da je imela sorta statistično značilen vpliv na vse ocenjevane parametre. Ocenjevalci so v vseh ocenjevanih parametrih razen pri barvi in velikosti povprečno najboljše ocenili sorto 'Kanzi'. Sorta 'Topaz' EKO je bila povprečno najslabše ocenjena sorta v vseh ocenjevanih parametrih razen pri barvi ter odnosu sladkor/kislina. Starost ocenjevalca ni imela statistično značilnega vpliva na nobenega izmed ocenjevanih parametrov razen na velikost jabolka, kjer so ocenjevalci, stari nad 25 let, statistično bolje ocenili večje plodove kot mlajši ocenjevalci. Spol ocenjevalca ni imel statistično značilnega vpliva na nobenega izmed ocenjevanih parametrov.
Ključne besede: jabolko, senzorika, sorte, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,70 MB)

Prepoznavanje in senzorično vrednotenje posameznih vrst medu
Karin Glazer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem prepoznavanja različnih vrst medu in senzoričnih lastnosti posameznih vrst medu. V okviru poskusa smo v oktobru 2020 izvedli senzorično ocenjevanje medu po hedonski lestvici. Pri tem smo vključili naslednje vrste medu: lipov, cvetlični, hojev in kostanjev. Vrste medu smo izbrali glede na raznolikost njihovih senzoričnih lastnosti. Zanimalo nas je, kako bo pri pokuševalcih potekala prepoznava medu in kakšno vlogo bosta pri oceni všečnosti posameznih lastnosti medu imela spol in starost pokuševalca. Rezultati so pokazali, da so bili mlajši pokuševalci (stari od 21 do 40 let) uspešnejši pri prepoznavanju vrste medu. Prav tako je imela starost pokuševalcev vpliv na oceno všečnost bistrosti, konsistence in pookusa medu, medtem ko na barvo, vonj, okus in skupni vtis medu ni imela vpliva. Pokazalo se je, da spol pokuševalcev ni vplival na všečnost posameznih parametrov. Rezultati so pokazali, da je največ najnižjih ocen prejel hojev med, kar lahko povežemo z njegovimi posebnostmi, kot sta npr. smolnat okus in pookus po zeliščih, kar očitno našim pokuševalcem ni ustrezalo. Največ najvišjih ocen pa je prejel kostanjev med, ki je rjavordečkaste barve, z izrazitim, nekoliko grenkim okusom in pookusom. Pri oceni skupnega vtisa razlik med vzorci nismo potrdili.
Ključne besede: med, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 136
Celotno besedilo (848,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh