| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravni vidiki financiranja občin in pokrajin : diplomsko delo
Mateja Vrečar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: lokalna samouprava, lokalne skupnosti, občine, pokrajine, financiranje, diplomske naloge
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 2169; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (620,19 KB)

3.
PROJEKTNO DELO PRI PREDMETU DRUŽBA
Maja Podkrižnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno delo pri predmetu družba obravnava teorijo na področju predmeta družbe, projektnega učnega dela in geografskih značilnosti domače pokrajine. Delo je sestavljeno iz treh delov, in sicer iz teoretičnega, praktičnega in krajšega empiričnega dela. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena izvedba projektne naloge, katere namen je bil približati učencem domačo pokrajino preko projektnega dela in ugotoviti njihov odnos do izvedenega projektnega dela. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili neslučajnostni vzorec učencev četrtega razreda Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu v šolskem letu 2013/14 pri predmetu družba. Izvedene so bile štiri učne ure iz tematskega sklopa Ljudje v prostoru in Ljudje v času pri vsebini Domača pokrajina. Ure so bile izvajane v razredu matične šole ter na terenu. V zadnjem delu zaključne naloge je predstavljen krajši empirični del, kjer smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kakšen odnos so imeli učenci do izvedene projektne naloge. Ugotovili smo, da imajo četrtošolci pozitiven odnos do projektnega dela. Najbolj zanimivo jim je bilo aktivno delo na terenu ter kviz o domačem kraju. Dejavnosti so bile aktivno naravnane in ne samo teoretične. Učenci so spoznali naravne značilnosti domače pokrajine, značilnosti naselij in razlike med njimi ter gospodarske in druge dejavnosti v domačem kraju. V praksi so razširili svoje znanje in pokazali zanimanje za domačo pokrajino.
Ključne besede: predmet družba, izkustveno učenje, naravne sestavine pokrajine, domača pokrajina, projektno učno delo, delo na terenu
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1523; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (9,07 MB)

4.
TERITORIALNA OBRAMBA VZHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE (7. PŠTO VŠP) V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991
Mladen Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: V osemdesetihih letih 20. stoletja je jugoslovansko federacijo začela pretresati gospodarska kriza, ki je kmalu prerasla tudi v politično. Do izraza je prišla predvsem v Sloveniji, kjer so se začela trenja med republiškimi in zveznimi institucijami, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 se je poglobila do te mere, da je armada štela za nujno, da se razoroži slovenska Teritorialna obramba (TO). Ta je bila ustanovljena leta 1968; čeprav je načeloma veljala za dopolnitev JLA, ki ji je bila do takrat v kadrovskem oziru tudi že povsem podrejena, jo je armada vseskozi dojemala kot grožnjo svojemu položaju in državni enotnosti. Razorožitev je bila izpeljana maja 1990 po nalogu vojaškega vrha, ob pomoči lojalnih slovenskih oficirjev v poveljniški strukturi Teritorialne obrambe. Dejanje je povzročilo odpor med večino moštva njenih pripadnikov. Nekateri izmed njih so v tajnosti začeli ustanavljati Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), za kar je tudi sicer obstajala pravna podlaga v takrat veljavni zakonodaji. Njen cilj je bila zaščita slovenske demokracije in suverenosti pred nadaljnimi posegi armade in zveznih organov. Formalno je bila ustanovljena septembra 1990.Po sprejemu ustreznih zakonskih aktov s strani slovenskih državnih organov in uspešni izpeljavi naloge, za katero je bila formirana, je bila oktobra 1990 razpuščena. Ponovno je postala sestavni del zdaj reformirane TO, ki je bila v mirnem času podrejena izključno legitimnim institucijam Republike Slovenije. Nova Teritorialna obramba je bila zdaj organizirana v 7 pokrajinskih štabov (PŠTO), med katerimi je bil tudi 7. pokrajinski štab, ki je pokrival območje vzhodne Štajerske in Prekmurja, sestavljalo pa ga je 11 občinskih štabov (OŠTO). Ostanek leta 1990 je potekal v znamenju usposabljanja in priprav na morebiten konflikt z Jugoslovansko ljudsko armado - to se je še okrepilo po plebiscitu 23. decembra 1990, na katerem se je ogromna večina volivcev izrekla zaslovensko neodvisnost.Sočasno z dokončnim sklepom o razglasitvi neodvisnosti Slovenije od federacije je bila konec maja 1991 izvedena nova reorganizacija Teritorialne obrambe. Občinski štabi so bili ukinjeni, namesto njih pa so bili ustanovljeni območni štabi TO (Obm.ŠTO). 7. pokrajinski štab je sestavljalo pet območnih štabov: 71. (mariborski), 73. (ljutomerski), 75. (murskosoboški), 77. (ptujski) in 79. (slovenskobistriški). Ko je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) ter Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je bila Slovenija naslednjega dne tudi uradno razglašena za suvereno in neodvisno državo, je 7. pokrajinski štab dobil nalogo zavarovati mlado državo pred možnostjo agresije s strani Jugoslovanske ljudske armade.27. junija so tanki zapustili vojašnice v Mariboru (sedežu 31. korpusa Jugoslovanske ljudske armade) in krenili proti meji, oklepne koloneiz Hrvaške pa so skušale prodreti na slovensko ozemlje. To je bil začetek vojne za Slovenijo, ki je formalno trajala do 7. julija, ko je bila podpisana t. i. Brionska deklaracija.Ko je nato tudi Predsedstvo Jugoslavije 18. julija nepričakovano sprejelo sklep o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, je Teritorialna obramba postopno pričela z demobilizacijo enot: preostale so opravljale predvsem varovanje meje s Hrvaško, hkrati pa ohranjale pripravljenost za primer ponovnega izbruha sovražnosti. Negotovost je trajala vse do 26. oktobra 1991, ko so še zadnji pripadniki zvezne vojske zapustili Slovenijo. Vojne je bilo očitno zares konec. Za uspehe v 44 bojnih operacijah proti neprimerno bolje oboroženemu sovražniku, so bile enote 7. pokrajinskega štaba nagrajene z 10 bojnimi spominskimi znaki, največjim številom v vsej državi.
Ključne besede: Teritorialna obramba (TO), 7. pokrajinski štab TO Vzhodnoštajerske pokrajine (7. PŠTO VŠP), Jugoslovanska ljudska armada (JLA), Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ), osamosvojitvena vojna
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 175; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici