| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA EKSKURZIJE V DOMAČEM KRAJU NOVEM MESTU
Tanja Žiberna, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Tema diplomske naloge je načrtovanje in priprava ekskurzij v domačem kraju, Novem mestu, v okviru spoznavanja domače pokrajine v 5. razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo predstavlja naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti domačega kraja, Novega mesta z bližnjo okolico, s pomenom ekskurzije kot oblike vzgojno-izobraževalnega dela, z vzgojno-izobraževalnimi cilji in vsebinami o domači pokrajini iz nacionalnega učnega načrta za 5. razred predmeta Družba in analizo priročnikov za učitelje različnih založb s cilji in vsebinami o domači pokrajini ter njihovo primerjavo. Namen diplomske naloge sta načrtovanje in priprava dveh ekskurzij v domačem kraju, namenjenih učencem 5. razreda osnovne šole in s tem prikazati domači kraj, domačo pokrajino s to vzgojno-izobraževalno obliko. Žal ni bilo možno, da bi načrtovani ekskurziji tudi izvedla in videla njuno dejansko uspešnost. Sodelovala pa sem z učiteljicama OŠ Šentjernej pri načrtovanju in izvedbi ekskurzije v 5. razredu devetletne osnovne šole ter naredila analizo izvedene ekskurzije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Družba, domača pokrajina, domači kraj, Novo mesto, ekskurzija, načrtovanje, priprava
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 2689; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (23,48 MB)

2.
Razvoj kulturne pokrajine na območju k.o. Sv. Trije Kralji
Vesna Dobnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti k.o. Sv Trije Kralji, katera spada k občini Radlje ob Dravi in je del hribovja Kozjak. Glavne značilnosti območja so odmaknjenost, perifernost in neraziskanost. Podrobneje so opisane dejavnosti in procesi, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfološke podobe kulturne pokrajine v agrarnem obdobju in v industrijskem/postindustrijskem obdobju. Glavni gospodarski dejavnosti v 19. stoletju sta bili ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja, ter samooskrbno kmetovanje. V 21. stoletju prevladujeta gozdarstvo in živinoreja ter je značilno modernizirano kmetijstvo. Trend staranja prebivalstva in odseljevanje mladega prebivalstva, sta ključna problema območja, ki posledično vplivata na depopulacijo in propadanje samotnih kmetij.
Ključne besede: kulturna pokrajina, k.o. Sv. Trije Kralji, raba tal, ogozdovanje, ozelenjevanje, prebivalstvo.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1638; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (49,47 MB)

3.
TERITORIALNA ORGANIZACIJA KRALJEVINE ŠPANIJE
Maja Škontra, 2011, diplomsko delo

Opis: Kraljevina Španija je decentralizirana država, z visoko stopnjo samostojnosti španskih avtonomnih pokrajin ter širokim spektrom pooblastil pokrajin in občin v njihovih lastnih zadevah. Temelje teritorialne organizacije je postavila Španska ustava iz leta 1978, s pomembno določbo 2. člena, ki določa neločljivo enotnost španskega naroda, zagotavlja pravico do avtonomije narodnostim in regijami, ki tvorijo državo, in solidarnost med njimi. V nadaljevanju se ta člen razvije v pravilo, da se država ozemeljsko organizira v občine, pokrajine in avtonomne skupnosti, ki uživajo avtonomijo pri upravljanju in vodenju svojih interesov. Španija je strukturirana v 17 avtonomnih skupnosti in 2 mesti s posebnim statusom, podobnim skupnostim. Vsaka je sestavljena iz ene ali več pokrajin, katerih skupno število na vsem španskem ozemlju je 50. Vsaka je razdeljena na različno število občin, ki so temeljne ozemeljske entitete organizacijske strukture države ter katerih skupno število znaša trenutno 8128. Poleg teh ozemeljskih entitet pa pravno formalno obstajajo še druge, ki imajo svojo pravno sposobnost in nastajajo z združevanjem občin. Mednje spadajo skupnost občin, metropolitanska območja in okoliši, ki so različnih velikosti ter ustanovljene z drugačnimi nameni.
Ključne besede: Španija, teritorialna organizacija, avtonomna skupnost, pokrajina, občina, avtonomija.
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 1833; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (851,00 KB)

4.
Vloga prsti v ekosistemu
Ana Vovk Korže, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Komisija Združenih narodov za razvoj ter Svetovna konferenca za razvoj sta leta 1992 podčrtali pomen trajnostnega razvoja. Ta mora temeljiti na predpostavki, da zadovoljevanje sedanjih potreb ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Glede na naravne vire in okolje to pomeni, da ima okolje omejene samočistilne sposobnosti. Z vidika prsti pomeni trajnostni razvoj obnovo in varovanje vseh funkcij v prsti v ekosistemu tako v naravnem kot v antropogenem okolju. Škode v prsteh so nepovratne, zato je trajnostni odnos do njih nujen.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, prsti, ekosistemi, reliefne oblike, pokrajina
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1519; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (700,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ANALIZA PERSPEKTIVNOSTI ZA MLADE PREVZEMNIKE DRUŽINSKIH KMETIJ V TRŽAŠKI POKRAJINI
Saša Regent, 2012, diplomsko delo

Opis: Kmetijstvo v tržaški pokrajini se ponaša s 450 kmetijami, kar je 19 % manj kot leta 2000. Kmetijska dejavnost ima pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju krajinske podobe ter nenazadnje tudi pri vzdrževanju kulturne tradicije. Za učinkovito udejanjanje omenjenih funkcij je potrebno, da se obdrži čim več kmetij. Pri tem igra pomembno vlogo medgeneracijski prenos kmetij. Pomanjkanje mladih prevzemnikov predstavlja za kmetijski sektor v razvitih državah pereč problem. Ob analizi podatkov, vezanih na temo nasledstva kmetije, izhaja, da 73 % obravnavanih kmetij še nima določenega naslednika. Države članice Evropske Unije uvajajo vrsto ukrepov, ki vključujejo subvencije v spodbudo mladim kmetovalcem za prevzem kmetij. Strukturne značilnosti obrata, splošne značilnosti lastnika in naslednika vplivajo na končno odločitev ali bo kmetijska dejavnost prenehala ali se nadaljevala.
Ključne besede: družinske kmetije, nasledstvo, tržaška pokrajina
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1712; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

6.
ITALIJANSKA OKUPACIJA V SLOVENIJI (1941–1943) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Nataša Vilčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovensko ozemlje so si med letoma 1941 in 1945 razdelili nemški, italijanski in madžarski okupatorji. Njihov cilj je bil enak: slovensko ozemlje naj bi čim prej, tako upravnopolitično kot gospodarsko, vključili v okvire lastnih držav. Marsikaj govori za to, da so imeli nemški, italijanski in madžarski okupatorji pred očmi isti cilj, narodnostno uničenje slovenskega ljudstva, vendar so se ravnanja in življenske razmere v treh conah precej razlikovale. V diplomskem delu je za izhodišče postavljeno ravnanje italijanskega okupatorja na slovenskih tleh. Ker so želeli Ljubljansko pokrajino, kakor so zasedeno območje poimenovali, čim hitreje poitalijančiti, so jo 3. maja 1941 s posebnim odlokom priključili Italiji. V diplomskem delu so na podlagi časopisnega poročanja opisane življenjske razmere v Ljubljanski pokrajini. V središču ni le prikazovanje političnih razmer, temveč tudi vsakdanje zadeve, ki so med italijansko okupacijo povsem spremenile življenje ljudi.
Ključne besede: 2. svetovna vojna, italijanska okupacija, Ljubljanska pokrajina, aneksija, raznarodovanje, nasilje.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2676; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
POKRAJINA V IZBRANIH DELIH MILANA VINCETIČA IN MIŠKA KRANJCA
Aleksandra Papež, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru literarne vede se je opazovanje prostora bolj izrazito pričelo v začetku 20. stoletja. Literatura ima možnost, da posamezno pokrajino »vpiše« v literarno delo, in sicer na različne načine. Poudarjanje pokrajinskih značilnosti znotraj književnih del v nalogi in ob naslonitvi tudi na geografijo imenujemo literarno pokrajinjenje oz. regionalizem. V delu me zanima, kako se pokrajina »vpisuje« v obravnavana besedila zlasti skozi narativne prvine: književne osebe, dogajalni prostor, čas, pripovedovalec, zgodba oz. kakšna je povezanost med njimi, ko gre za prikazovanje pokrajine. Pri Milanu Vincetiču se pokrajina najbolj odraža skozi prostor in osebe, kar je v drugem delu primerjano z Miškom Kranjcem, saj ju izvorno povezuje prav Prekmurje.
Ključne besede: pokrajina, pokrajinjenje, kratka proza, Miško Kranjec, Milan Vincetič
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1118; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
PROJEKTNO DELO PRI PREDMETU DRUŽBA
Maja Podkrižnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno delo pri predmetu družba obravnava teorijo na področju predmeta družbe, projektnega učnega dela in geografskih značilnosti domače pokrajine. Delo je sestavljeno iz treh delov, in sicer iz teoretičnega, praktičnega in krajšega empiričnega dela. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena izvedba projektne naloge, katere namen je bil približati učencem domačo pokrajino preko projektnega dela in ugotoviti njihov odnos do izvedenega projektnega dela. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili neslučajnostni vzorec učencev četrtega razreda Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu v šolskem letu 2013/14 pri predmetu družba. Izvedene so bile štiri učne ure iz tematskega sklopa Ljudje v prostoru in Ljudje v času pri vsebini Domača pokrajina. Ure so bile izvajane v razredu matične šole ter na terenu. V zadnjem delu zaključne naloge je predstavljen krajši empirični del, kjer smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kakšen odnos so imeli učenci do izvedene projektne naloge. Ugotovili smo, da imajo četrtošolci pozitiven odnos do projektnega dela. Najbolj zanimivo jim je bilo aktivno delo na terenu ter kviz o domačem kraju. Dejavnosti so bile aktivno naravnane in ne samo teoretične. Učenci so spoznali naravne značilnosti domače pokrajine, značilnosti naselij in razlike med njimi ter gospodarske in druge dejavnosti v domačem kraju. V praksi so razširili svoje znanje in pokazali zanimanje za domačo pokrajino.
Ključne besede: predmet družba, izkustveno učenje, naravne sestavine pokrajine, domača pokrajina, projektno učno delo, delo na terenu
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1507; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (9,07 MB)

9.
10.
Spreminjanje kulturne pokrajine na območju katastrske občine Javorje
Polonca Kevp, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo analizirali spremembe kulturne pokrajine v katastrski občini Javorje na podlagi podatkov Franciscejskega katastra in novejših evidenc. V ta namen smo uporabili arhivsko gradivo ter podatke iz današnjih uradnih evidenc (TTN načrti, DOF 5). Teoretični del vključuje pojasnitev osnovnih pojmov kulturne pokrajine, rabe tal ter geografski oris izbranega območja. V analitičnem delu smo analizirali rabo tal, demografske, ekonomske in socialne spremembe. Na koncu smo opredelili faze razvoja katastrske občine Javorje. Z rezultati analitičnega dela smo lahko prikazali, da je na študijskem območju v preteklih dveh stoletjih prišlo do velikih sprememb. Te se odražajo v depopulaciji in staranju prebivalstva ter v spremembi rabe zemljišč na obravnavanem območju, predvsem kot nadpovprečna gozdnatost. Pomemben dejavnik pri ohranitvi podeželja in za obstanek samotnih kmetij so državne pomoči. Kmetijstvo je še prevladujoča dejavnost in oblikovalec pokrajine. Glavni vir dohodka kmetij je poleg gozdarstva še živinoreja.
Ključne besede: kulturna pokrajina, raba tal, katastrska občina Javorje, podeželje, prebivalstvo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (10,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici