| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA NAGROBNIH NAPISOV V OBČINAH MURSKA SOBOTA IN KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU S POUDARKOM NA OTROCIH
Polonca Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo temelji na večtedenskem zbiranju nagrobnih besedil z dvanajstih pokopališč (Bakovci, Černelavci, Križevci pri Ljutomeru, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica). Vsa nagrobna besedila so zapisana v 4. Poglavju, v nadaljevanju pa so poudarjena besedila, posvečena otrokom in mladim do tridesetega leta starosti. Diplomsko delo prinaša podrobno analizo nagrobnih besedil, namenjenih otrokom in mladim do tridesetega leta starosti, analizo besedil, v katerih se pojavlja dvojina, ter primerjalno analizo (koliko nagrobnikov na vaških in mestnem pokopališču ima nagrobna besedila, kakšno je razmerje med nagrobnimi napisi in nagrobnimi obrazci, ali prevladujejo nagrobniki z enim ali več nagrobnimi besedili …) z vidika vas – mesto. Analiziranih je bilo 2033 nagrobnih besedil. Rezultati so pokazali, da prevladujejo nagrobniki brez nagrobnih besedil, če pa so na nagrobnikih zapisana nagrobna besedila, so to največkrat nagrobni obrazci, ki v primerjavi z nagrobnimi napisi prevladujejo tako na vaških kot mestnih pokopališčih. Predstavljene so šege in navade, povezane s smrtjo, značilne za obravnavane kraje, kakor tudi nagrobna besedila, v katerih je zapisana dvojina. Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladim ter moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Ključne besede: Ključne besede: pokopališče, smrt, grob, nagrobnik, nagrobna besedila, šege in navade, napisi otrokom in mladim …
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 2268; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

2.
MARIBOR: MESTO SPOMINA - NOV VHOD V MESTNO POKOPALIŠČE
Maja Polše, 2012, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo predstavili koncept novega vhoda v Mestno pokopališče Pobrežje. S pomočjo teoretičnih znanj s področja zgodovine, zakona, urbanizma in etnologije smo oblikovali nov vhod v mestno pokopališče in nov prostor mrliških vež. V interakciji z urbanim prostorom nova zasnova predstavi zeleni pas, ki pokopališče predstavi kot prostor spomina, prav tako pa se naveže na okolico in tvori podaljšek Stražunskega gozda. Za rešitev prostorske stiske mrliških vež je podana najracionalnejša rešitev, ki zadosti potrebi po dostojnem slovesu pokojnika.
Ključne besede: pokopališče, Pobrežje, mestno, Maribor, nov, vhod
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1265; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (27,38 MB)

3.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

4.
Sodobno pokopališče na Vojašniški ulici
Isidora Mandić, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V našem projektu smo želeli izpostaviti pomen spiritualnosti in arhitekture kot spominskega prostora. Na Vojašniški ulici, v strogem centru mesta Maribor, na lokaciji katera je nekoč bila del Žičke kartuzije, smo ustvarili spominski prostor, kateri predstavlja idejo o sodobnem pokopališču, katero je digitalizirano in obiskovalec ima priložnost dobiti vse informacije katere je pokojnik želel pustit za sabo. Glede na to da živimo v svetu tehnologije, tudi prostore kateri so povezani z umiranjem, moramo posodobiti in ne gledati na smrt kot na tabu, ampak kot na del življenskega cikla sodobne družbe. V projektu smo ustvarili prostore kateri z arhitekturnimi elementi, kot so svetloba in material, ponujajo obiskovalcu idealen prostor za imaginacijo in spomin. Takšen projekt, bo prenehal ignoriranje prostorov za spomin in shranjevanje posmrtnih ostankov od strani sodobne arhitekture. Če želimo kot družba napredovati, potrebno je da vsi elementi našega življenja hkrati napredujejo in se posodobljajo, tako pa tudi prostori za spomin.
Ključne besede: arhitektura, prostori spomina, pokopališče, Maribor
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 564; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (14,71 MB)

5.
Prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom pokopališča Dobrava v Mariboru
Katjuša Slana, 2016, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi je obravnavana prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom na pokopališče Dobrava v Mariboru. V prvem delu naloge je obrazložen pomen pokopališč,človekovo dojemanje smrti in slovesa ter prostora pokojnih v različnih kulturah skozi čas, v drugem delu pa je na podlagi analiz predstavljena nova idejna zasnova pokopališča Dobrava v Mariboru. Ljudje že od nekdaj smrt dojemajo kot nekaj groznega, strašnega, žalostnega. Temu primerno se je tudi v prostor slovesa in poslovilni objekt prenesel občutek nelagodja in tesnobe. S predlogom prenove pokopališča Dobrava je v nalogi predstavljena rešitev, ki bi lahko spremenila tako mišljenje in občutja ljudi ob obisku pokopališča.
Ključne besede: arhitekturna prenova, življenski cikel, pokopališče
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 379; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (27,70 MB)

6.
ANALIZA MOBILNOSTI IN DOSTOPNOSTI ZA POSEBNE GENERATORJE PROMETA
Danijel Hojski, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena prometna terenska raziskava pokopališč v Dvorjanah, na Dobravi ter na Pobrežju. V okviru raziskave so analizirani generacija, distribucija, modal split, struktura povpraševanja in dostopnost posameznega pokopališča ter potovalne navade obiskovalcev. Na podlagi rezultatov so bile ugotovljene zakonitosti in specifike povpraševanja na pokopališčih ter razviti ukrepi za izboljšanje mobilnosti obiskovalcev in dostopnosti obravnavanih pokopališč.
Ključne besede: prometno inženirstvo, pokopališče, terenska raziskava, generacija, dostopnost, povpraševanje, mobilnost, potovalne navade
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

7.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 390; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (212,90 KB)

8.
Kraj spominov: urbanistična in arhitekturna prenova pokopališča Rogoznica na Ptuju
Tina Gradišer, 2018, magistrsko delo

Opis: Kraji spomina so še danes kraji, kamor se vračamo s težkim korakom. Pokopališče je prostor spomina, ki ga je potrebno oblikovati z veliko mero spoštovanja in rahločutnosti, v njem pa se morata odražati miselni proces lokalne krajine in spoštovanje žalnih ritualov. Magistrsko delo obravnava problematiko pokopališke krajine in arhitekture po Sloveniji in svetu. S teoretično podkrepljenimi dejstvi je podana idejna rešitev za arhitekturno in urbanistično prenovo pokopališča Rogoznica na Ptuju, to pa je le eno od mnogih pokopališč v Sloveniji, ki so potrebna močnega premisleka o zasnovi nove, kvalitetnejše in primernejše ureditve. Vodilo nove zasnove rogozniškega pokopališča je želja po izboljšanju kakovosti počutja žalujočih in obstoječi prostor, v katerem je možen dostojni sloves od preminule osebe, navdati z brezčasnostjo. Nov prostor s premišljenostjo forme, detajlov in materialnosti obiskovalcu vzbuja občutek spokojnosti, z zadržanim merilom pa ustvarja kraj spominov, ki bo morda s časom prispeval k izboljšanju odklonilnega odnosa do tovrstne zadržanosti arhitekture. Nova zasnova kraja spominov ne glede na ustaljene smernice pogrebov spodbuja svobodo izražanja čustev vseh obiskovalcev.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, pokopališče, Ptuj, prenova
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 671; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (151,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici