| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v sloveniji, po uvedbi skladov življenjskega cikla
Danijela Kokalj Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj in stanje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je tematika, ki je pogostokrat obravnavana in je del življenja vsakega od nas. Če bomo zdravi, bomo vsi nekoč dočakali dan, ko bomo lahko odšli v pokoj. Vendar je pot do pokojnine vsak dan daljša in zahtevnejša. Zato bomo v diplomskem seminarju poskušali predstaviti to pot preko zgodovinskih dejstev in različnih javnih sistemov, do današnjega večkrat posodobljenega pokojninskega sistema. Problematika staranja prebivalstva skrbi vse javne pokojninske sisteme po svetu. Z novostmi varčevanja v 2. pokojninskem stebru bomo predstavili, kakšne možnosti ima slovenski varčevalec, ko razmišlja o varčevanju za pokojnino. Natančno bomo opredelili, kaj pokojninsko zavarovanje je in kaj je njegov osnovni namen in cilj. Predstavili bomo začetke uvajanja skladov življenjskega cikla v Ameriki in predstavili njihov največji sklad življenjskega cikla za javne uslužbence. Osrednji del bo namenjen uvedbi skladov življenjskega cikla v Sloveniji, ki ga bomo predstavili na primeru Modre zavarovalnice, ki je bila prva ustanoviteljica sklada življenjskega cikla pri nas in je predstavljal pomembno dopolnitev obstoječega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S primerjavo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja bomo pokazali, razlike med njimi in poudarili, kako pomembno je najti izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja po naši meri. Z analizo varčevanja v skladih življenjskega cikla na Modri zavarovalnici bomo pripeljali, do zaključka, da je varčevanje za starost v skladih življenjskega cikla pomembna novost, ki bo varčevalcem povišala vrednost privarčevanih sredstev in jim s tem omogočila višji življenjski standard v jeseni življenja.
Ključne besede: Dodatno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, sklad življenjskega cikla, varčevanje, Modra zavarovalnica.
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Vzdržnost pokojninskih sistemov in vloga dodatnega pokojninskega zavarovanja
Maša Selinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Javni pokojninski sistemi v razvitih državah doživljajo vse večje pritiske zaradi demografskih sprememb, predvsem zaradi upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Čeprav noben pokojninski sistem na svetu ni popolnoma enak, se v večini razvitih držav soočajo z enakimi izzivi. Slovenija pri tem dogajanju ni nobena izjema. Povprečen Slovenec bo pokojnino prejemal okoli 20 let ob upokojitvi po trenutni pokojninski zakonodaji. Ob pričakovanju upokojitve baby-boom generacije in krčenju aktivne delovne sile se sprašujemo, ali je trenutna zakonska ureditev pokojninskega sistema pripravljena na dodaten pritisk. Z vedno nižjimi pokojninami iz naslova javnega pokojninskega sistema in ob zaostrovanju pogojev za upokojitev bo pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja še večji. Njegov vpliv oz. obseg se je povečal že z pokojninsko reformo iz leta 2012. Delovno aktivna generacija, ki vlaga v obvezno pokojninsko zavarovanje, ima pravico, da se odloči za vlaganje v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja (ali za obliko kolektivnega ali individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vedno več Slovencev je vključenih v različne pokojninske načrte. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da bo današnja aktivna generacija jutri upokojena in na njej je, da si z vlaganjem v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovi željen življenjski standard, saj ji bo država v sklopu javnega pokojninskega sistema skušala zagotoviti le osnovni življenjski standard.
Ključne besede: pokojninski sistem, dodatno pokojninsko zavarovanje, vzdržnost pokojninskih sistemov, demografska gibanja.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

3.
Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalca
Simona Vauhnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 852; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

5.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 980; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

6.
PRAVICE DELOVNIH INVALIDOV
Gabriela Firšt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov, ki predstavljajo najštevilčnejšo skupino med invalidi. V Sloveniji nimamo enotnega zakona, ki bi podal definicijo invalida, temveč je teh več. Status delovnega invalida pa imajo le tisti, ki pridobijo katero od pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da zavarovanec uveljavlja pravice pri zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, je obveznost za uresničitev nekaterih od njih na strani delodajalca. Delovne invalide razvrščamo v različne kategorije invalidnosti, odvisno od tega kako težke posledice je invalidnost pustila pri zavarovancu. V kolikor postane zavarovanec popolnoma nezmožen za delo, mu pripada pravica do invalidske pokojnine, s katero se mu želi omogočiti čim boljše življenje. V primeru zmožnosti za delo, pa se poskuša delovnemu invalidu omogočiti čim večjo dejavnost na trgu dela v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. Namen diplomske naloge je tudi predstaviti položaj delovnega invalida v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter vloga delodajalca pri pravicah delovnih invalidov. Invalidi se le stežka uveljavljajo na trgu dela, saj se jim delodajalci pogosto želijo izogniti zaradi obveznosti, ki jih s sabo prinaša zaposlitev invalida. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pravice invalidov spoštujejo ter se jim s tem omogoči, da ne občutijo neenakosti in se lažje vključijo na trg dela.
Ključne besede: Invalid, delovni invalid, pravice invalidov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialna varnost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1812; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (665,66 KB)

7.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Tatjana Voh Kvar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpogled v pokojninski sistem Republike Slovenije, s poudarkom na davčno-pravni obravnavi dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako z vidika delojemalca in delodajalca. Ker iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja zavarovanci dobivajo vse manj pravic, pogoji za upokojevanje pa se vse bolj zaostrujejo, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje poleg tretjega pokojninskega stebra dopolnitev sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je v Republiki Sloveniji vzpostavljen tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje in temelji na načelu vzajemnosti ter medgeneracijske solidarnosti. Drugi pokojninski steber predstavlja dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je pogoj za sklenitev zavarovanja v drugem stebru vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v prvem stebru. Tretji pokojninski steber predstavljajo druge oblike varčevanj oziroma zavarovanj, kot so rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah. Za razliko od drugega pokojninskega stebra tretji pokojninski steber ni davčno stimuliran, vanj pa se lahko vključi vsakdo. V Republiki Sloveniji je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje, zlasti z izdatnimi davčnimi olajšavami, prvič zakonsko regulirano leta 2001, pomembno normativno spremenjeno pa leta 2013 z nekaj vsebinskimi in izvedbenimi novostmi, med njimi tudi razširjena možnost priznavanja davčnih olajšav.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninske pravice, zavarovanci, pokojninski steber, dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, davek, dohodnina, davčna olajšava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1202; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1071; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
PRAVICA DO POKLICNE POKOJNINE
Tea Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: S pokojninsko reformo se je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preimenovalo o poklicno zavarovanje, pri čemer pa gre zgolj za preimenovanje in ne za novo obliko zavarovanja. Namen zavarovanja ostaja nespremenjen, namenjen je osebam, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni moč več uspešno poklicno opravljati. Na podlagi poklicnega zavarovanja ima zavarovanec pravico do poklicne pokojnine, kot temeljne pravice, ki zagotavlja premostitveni dohodek v času ko zavarovanec zapusti trg dela, pa do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne (predčasne pokojnine). Poklicna pokojnina, ki jo sedaj ureja ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), se v tej obliki izvaja od leta 2001, ko je bil oblikovan Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Ključne besede: beneficirana delovna doba, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, poklicno zavarovanje, poklicna pokojnina, zavarovanci, seznam delovnih mest, prispevki, enkratno izplačilo sredstev, pokojninski načrt
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 3035; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (378,48 KB)

10.
Izbirna pravica do poklicne rehabilitacije
Denis Bašić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Trg dela je v zahtevnih gospodarskih razmerah neizprosen do vseh, izjema niso niti invalidi. Ker invalidne osebe trpijo omejitve in pomanjkanje sposobnosti pri izvajanju določenih delovnih aktivnosti, ki so povsem normalne za zdravega človeka, jim je potrebno na primerne načine zagotoviti vključevanje v delovno okolje. V Sloveniji se osebam na osnovi ustreznega zakona prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Kljub priznanju invalidnosti pa je potrebno zavarovancu omogočiti dostop do dela in ustrezne zaposlitve. S to problematiko se ukvarja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki jo rešujeta z izvajanjem poklicne oziroma zaposlitvene rehabilitacije. Tema diplomskega dela je poklicna rehabilitacija kot temeljna izbirna pravica delovnega invalida iz naslova invalidskega zavarovanja s pomočjo katere se zavarovanec ustrezno zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje. Ponovna vključitev v primerno delovno okolje pomeni za invalida priznanje in izenačenje pravic z ostalim delovno aktivnim prebivalstvom ter odpravo diskriminacije s katero se venomer sooča. Kljub možnostim, ki jo poklicna rehabilitacija ponuja pa se ugotavlja, da je še vedno nezadostno izkoriščena, zato smo to preverjali v empiričnem delu s pomočjo statističnih analiz podatkov, ki smo jih pridobili iz evidenc ZPIZ in javno razpoložljivih statističnih evidenc. Na osnovi podatkov smo analizirali trajanje postopka priznanja pravice, napovedali prihodnji trend in ugotavljali vpliv demografskih podatkov. S preverjanjem postavljenih hipotez smo ugotovili, da so bili časi trajanja postopkov uveljavljanja izbirne pravice v zadnjem obravnavanem letu krajši kot v predhodnem letu, medtem ko je trend koriščenja pravice v rahlem porastu. Ugotovili smo tudi, da obstajajo znatne demografske razlike med rehabilitanti. Rešitev vidimo v primernejših predstavitvenih programih in boljšem informiranju zavarovancev, kar bi dodatno povečalo zanimanje za poklicno rehabilitacijo.
Ključne besede: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, invalidnost, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1465; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici