| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pokojninske reforme v Sloveniji
Petra Gnidovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (462,88 KB)

2.
Stanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v sloveniji, po uvedbi skladov življenjskega cikla
Danijela Kokalj Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj in stanje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je tematika, ki je pogostokrat obravnavana in je del življenja vsakega od nas. Če bomo zdravi, bomo vsi nekoč dočakali dan, ko bomo lahko odšli v pokoj. Vendar je pot do pokojnine vsak dan daljša in zahtevnejša. Zato bomo v diplomskem seminarju poskušali predstaviti to pot preko zgodovinskih dejstev in različnih javnih sistemov, do današnjega večkrat posodobljenega pokojninskega sistema. Problematika staranja prebivalstva skrbi vse javne pokojninske sisteme po svetu. Z novostmi varčevanja v 2. pokojninskem stebru bomo predstavili, kakšne možnosti ima slovenski varčevalec, ko razmišlja o varčevanju za pokojnino. Natančno bomo opredelili, kaj pokojninsko zavarovanje je in kaj je njegov osnovni namen in cilj. Predstavili bomo začetke uvajanja skladov življenjskega cikla v Ameriki in predstavili njihov največji sklad življenjskega cikla za javne uslužbence. Osrednji del bo namenjen uvedbi skladov življenjskega cikla v Sloveniji, ki ga bomo predstavili na primeru Modre zavarovalnice, ki je bila prva ustanoviteljica sklada življenjskega cikla pri nas in je predstavljal pomembno dopolnitev obstoječega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S primerjavo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja bomo pokazali, razlike med njimi in poudarili, kako pomembno je najti izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja po naši meri. Z analizo varčevanja v skladih življenjskega cikla na Modri zavarovalnici bomo pripeljali, do zaključka, da je varčevanje za starost v skladih življenjskega cikla pomembna novost, ki bo varčevalcem povišala vrednost privarčevanih sredstev in jim s tem omogočila višji življenjski standard v jeseni življenja.
Ključne besede: Dodatno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, sklad življenjskega cikla, varčevanje, Modra zavarovalnica.
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Pokojninski sistem v Sloveniji v primerjavi s pokojninskim sistemom Švice in Švedske
Alen Zemljič, 2018, diplomsko delo

Opis: Po svetu in pri nas pokojninski sistem temelji na zagotavljanju ustreznih pokojnin starostnikom, da lahko ti preostanek življenja preživijo dostojno. Nekoč, ko takih sistemov pokojnin še niso poznali, je bilo življenje starostnikov po končani zaposlitvi odvisno od pomoči družine. Kasneje se je z razvojem pokojninskih sistemov ta odgovornost postopoma prenesla na državo. Zaradi pospešenih demografskih gibanj, ki so povzročila težave na področju staranja prebivalstva, se vedno bolj zdi, da se bo slika ponovno obrnila, tako da posamezniki v upokojitveni dobi brez dodatne pomoči družine ne bodo preživeli. Zato je treba ljudi že na samem začetku zaposlitve spodbuditi k dodatnemu varčevanju in ne šele nekaj let pred upokojitvijo. Ljudem je treba dopovedati, da njihovo življenje v času upokojitve ni več povsem odvisno od države, ampak predvsem od samih sebe. V diplomskem projektu smo izbrane sisteme s področja pokojnin najprej opisali, nato smo jih še primerjali. Med obravnavanimi sistemi Slovenije, Švice in Švedske je kljub njihovi raznolikosti mogoče najti tudi veliko podobnosti – ena od teh je, da vsi temeljijo na sistemu treh stebrov. Prav tako pa smo našli različne podatke, na podlagi katerih se hitro opazi, kateri sistem nudi državljanom najboljše pogoje oz. večjo socialno varnost. S preučevanjem in primerjanjem pokojninskega sistema v Sloveniji z izbranima državama smo prišli do ugotovitve, da bo morala Slovenija v prihodnosti sprejeti še kakšno reformo oz. uvesti spremembe na področju te zakonodaje, če bo želel slovenski pokojninski sistem ohraniti vsaj srednjeročno vzdržljivost.
Ključne besede: pokojninski sistem, upokojitev, pokojnina, primerjava, varčevanje
Objavljeno: 19.11.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Obdavčitev pokojnin in drugih dohodkov upokojencev
Nika Janša, 2017, diplomsko delo

Opis: Osebe, ki po aktivnem delu dosežejo določeno starost in določeno pokojninsko dobo, se lahko upokojijo. Tako poznamo več vrst pokojnin, kot so starostna, delna, invalidska, vdovska, družinska in državna pokojnina. Osebe, ki pa si želijo še dodatno prislužiti nekaj denarja, lahko še naprej delajo tudi v pokoju. Upokojenec lahko delo, kljub temu da prejema del pokojnine, opravlja kot samostojni podjetnik, kot lastnik in poslovodja oziroma prokurist ali kot upokojenec v delovnem razmerju. Lahko opravlja začasno ali občasno delo, torej krajše obdobje oziroma le od časa do časa. Lahko opravlja delo po podjemni pogodb in se tako zaveže, da bo opravil dogovorjeni posel oziroma še naprej opravlja delo po pogodbi o avtorskem delu, ali pa opravlja kratkotrajno oziroma osebno dopolnilno delo. Pred leti je bila zelo aktualna tema obdavčitev pokojnin, kako bodo pokojnine obdavčene, kako bodo vplivali drugi dohodki na obdavčitev pokojnin itd. V letu 2017 se obdavčijo pokojnine v vrednosti nad 1.095,15 evrov. Ker pa se slovenske pokojnine izplačujejo v tujino in slovenski državljani prejemajo tuje pokojnine, je potrebno biti pozoren na obdavčitev tudi teh. Z večino evropskih držav in še z nekaterimi drugimi državami ima Slovenija sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja. Vsak prebivalec Republike Slovenije, ki prejema pokojnino iz tujine, je tako dolžan napovedati in obdavčiti pokojnino ter vse dohodke, ki jih je kot rezident Slovenije pridobil z delom v tujini. Pokojnine, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje rezidentom drugih držav pogodbenic, pa se v Republiki Sloveniji ne obdavčijo, če ima država rezidentstva prejemnika pokojnine v skladu z mednarodnimi pogodbami izključno pravico do obdavčitve.
Ključne besede: pokojnina, upokojitev, obdavčitev, akontacija dohodnine, starostna pokojnina
Objavljeno: 07.12.2017; Ogledov: 1606; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

5.
Prvi učinki pokojninske reforme ZPIZ-2 s poudarkom na starostni pokojnini
Tjaša Falež, 2017, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil od njegove zasnove po osamosvojitvi že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Zadnja reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-2) je nastopila s 1. 1. 2013. Razlogi zanjo so staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, podaljševanje časa preživetega v pokoju itd. Vse to vpliva na nevzdržnost javnofinančne blagajne. Ker so demografske napovedi za prihodnost še slabše, so zaostritve na tem področju bile neizogibne. Slovenija je trenutno po izdatkih za pokojnine še pod evropskim povprečjem, dolgoročno pa bo to povprečje celo presegla. Ključne novosti zajemajo zaostrene pogoje odmere pravic, področje predčasne in delne upokojitve, bonuse za kasnejšo upokojitev, postopen dvig upokojitvene starosti in informativno osebno evidenco. Spremembe se uvajajo postopno. Z analizo v empiričnem delu smo ugotavljali prve učinke reforme ZPIZ-2, pri čemer smo ugotovili, da ta prinaša učinke že v prvih letih delovanja. Povečalo se je število zavarovancev, izboljšuje se razmerje med zavarovanci in upokojenci, upokojitvena starost za oba spola se postopno dviguje, prav tako pa se dviguje tudi dopolnjena pokojninska doba. Vendar pa so pozitivni učinki predvsem kratkoročni. Projekcije napovedujejo, da se bo situacija začela slabšati že po letu 2023. Dolgoročno o pozitivnih učinkih ZPIZ-2 ne moremo govoriti, to pa pomeni, da bo slej ali prej pokojninski sistem potrebno ponovno reformirati.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, starost, pokojnina.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 967; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1082; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 959; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

8.
Pokojninski sistem in varčevanje podjetnikov za dodatno pokojnino
Nika Prezelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dejstvo je, da bodo v prihodnosti pokojnine bistveno nižje od današnjih, zato je smiselno, da podjetniki razmislijo tudi o bodočem dohodku, ki ga bodo prejemali v obliki pokojnine. Zaradi nepredvidljivih okoliščin bi morali podjetniki (to so komitenti banke segmenta mikropodjetij) razmišljati tudi o lastni prihodnosti, saj morda v nekem trenutku bodisi svojega dela ne bodo več zmogli opravljati bodisi ga ne bodo več želeli opravljati in se bodo želeli upokojiti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogoča prejemanje pokojnine iz plačil prispevkov obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon je leta 2013 v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja samostojnim podjetnikom ter družbenikom uvedel tudi pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg navedenih oblik pa lahko podjetniki varčujejo še individualno, česar pa ZPIZ-2 ne ureja. Slovenski pokojninski sistem primerjamo s švedskim pokojninskim modelom, ki velja za enega najboljših na svetu. Osrednji del magistrske naloge zajema rezultate raziskave. Z opravljeno raziskavo ugotavljamo odnos podjetnikov do dodatnega individualnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Podjetnike v tem magistrskem delu definiramo kot lastnike mikro podjetij in enoosebnih družb, samostojne podjetnike ter zasebnike (notar, zdravnik, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost). Iz opravljene raziskave smo ugotovili, da podjetniki za dodatno pokojnino varčujejo na različne načine. Ne moremo trditi, da podjetnice za pokojnino varčujejo več v primerjavi s podjetniki. Ugotovili smo, da podjetniki z višjimi prihodki v večji meri varčujejo za starost kot tisti z nižjimi prihodki.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojnina, varčevanje, podjetniki
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 962; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Tatjana Voh Kvar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpogled v pokojninski sistem Republike Slovenije, s poudarkom na davčno-pravni obravnavi dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako z vidika delojemalca in delodajalca. Ker iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja zavarovanci dobivajo vse manj pravic, pogoji za upokojevanje pa se vse bolj zaostrujejo, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje poleg tretjega pokojninskega stebra dopolnitev sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je v Republiki Sloveniji vzpostavljen tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje in temelji na načelu vzajemnosti ter medgeneracijske solidarnosti. Drugi pokojninski steber predstavlja dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je pogoj za sklenitev zavarovanja v drugem stebru vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v prvem stebru. Tretji pokojninski steber predstavljajo druge oblike varčevanj oziroma zavarovanj, kot so rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah. Za razliko od drugega pokojninskega stebra tretji pokojninski steber ni davčno stimuliran, vanj pa se lahko vključi vsakdo. V Republiki Sloveniji je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje, zlasti z izdatnimi davčnimi olajšavami, prvič zakonsko regulirano leta 2001, pomembno normativno spremenjeno pa leta 2013 z nekaj vsebinskimi in izvedbenimi novostmi, med njimi tudi razširjena možnost priznavanja davčnih olajšav.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninske pravice, zavarovanci, pokojninski steber, dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, davek, dohodnina, davčna olajšava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1179; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici