| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učitelja
Danijela Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole. Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja. Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni. Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti. Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem. Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju. Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3661; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Vključevanje akvaponike v učni proces srednješolskega poklicnega izobraževanja v Sloveniji
Petra Peroci, 2016, magistrsko delo

Opis: Akvaponika je kombinacija akvakulture in hidroponike. V krožnem sistemu odpadni produkti iz akvakulture vstopajo v hidroponični del kot hranila za gojenje rastlin. Zaradi težnje po učinkovitejših proizvodnih postopkih, varovanju okolja in zdravju ljudi, je akvaponika prepoznana kot potencial na področju zelenih delovnih mest. Za namen usposabljanja za zelena delovna mesta stroka predlaga prenovo in uvajanje novih izobraževalnih programov za tovrstna delovna mesta. V magistrski nalogi smo raziskali možnost vključevanja akvaponike v učni proces poklicnega izobraževanja. V ta namen smo analizirali kataloge znanj strokovnih modulov srednješolskega poklicnega izobraževanja biotehniških smeri, v Sloveniji za izobraževalne programe: Gospodar na podeželju, Hortikulturni tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik in Naravovarstveni tehnik. Rezultati analize so izkazali združljivost katalogov znanj s cilji vezanimi na akvaponiko. Razvili smo izobraževalni modul Akvaponika, po vzoru nacionalne poklicne kvalifikacije ter izdelali didaktično osnovo za usvajanje znanj in spretnosti iz akvaponike. Modul Akvapnika smo izvedli pri dijakih 2. letnika izobraževalnega programa Naravovarstveni tehnik. S pred in potestom znanja, testom spretnosti ter evalvacijo izvedenega učnega procesa, smo preverili učinkovitost predlaganih učnih enot na kognitivnem, psihomotoričnem in afektivnem nivoju. Rezultati so izkazali napredek dijakov v usvajanju kognitivnih znanj in spretnosti s pomočjo akvaponike. Učna priprava, ki vsebuje teoretični in praktični del se je izkazala kot primerna. Evalvacija učnega procesa s strani dijakov je bila pozitivno naravnana, dijaki so akvaponiko ocenili kot zanimivo zaradi vključevanja izkustvenega učenja v pouk. Med dijaki srednješolskih poklicnih biotehniških smeri v Sloveniji, smo izvedli anketo, kjer nas je zanimalo poznavanje akvaponike, stališče do hrane pridelane v akvaponiki in izkazovanje zanimanja za uporabo akvaponike v lastnem gospodinjstvu. V anketi je sodelovalo 1049 dijakov, od tega jih je 42,9 % za akvaponiko v preteklosti že slišalo. Rezultati ankete izkazujejo manjše zanimanje dijakov za izbiro modula Akvaponika, predvidevamo, da je to posledica usmerjenosti katalogov znanj za biotehniške smeri k tradicionalni pridelavi hrane. Raziskali smo prisotnost in uporabo akvaponične enote kot učnega pripomočka na območju Slovenije. Izvedli smo intervju z izvajalci, ki so v preteklosti ali še danes izvajajo učni proces s pomočjo akvaponične enote. Rezultati so izkazali pozitivne izkušnje intervjuvancev pri vključevanju akvaponike v učni proces.
Ključne besede: akvaponika, srednje poklicno izobraževanje, izobraževalni modul, izkustveno učenje, zelena delovna mesta, pridelava hrane
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

3.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik Krečič, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 261; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici