| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POKLICNO-ETIČNA PRAVILA DAVČNEGA SVETOVANJA V SLOVENIJI, ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN VELIKI BRITANIJI
Tanja Habjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčno svetovanje spada med svobodne poklice, davčni svetovalec pa je odgovoren naročniku in javnost. To od davčnega svetovalca zahteva večjo stopnjo odgovornosti kot od drugih poklicev. Pri opravljanju storitev mora upoštevati poklicna pravila ter davčne in druge zakonske predpise. V Sloveniji, Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji velja na področju davčnega svetovanja podobna pravna ureditev. Nobena država ni tega področja uredila z zakonom o davčnem svetovanju. To pomeni, da za osebe, ki se želijo ukvarjati z davčnim svetovanjem, ne obstajajo nobene omejitve glede izobrazbe, odgovornosti in drugo (posebnost velja pri zastopanju strank pred Davčno agencijo v ZDA). Z davčnim svetovanjem se lahko ukvarja praktično kdorkoli. Da pa se to ne bi dogajalo, se davčni svetovalci posameznih držav povezujejo v poklicna združenja, ki postavljajo določene omejitve za svoje člane ter zanje pripravljajo poklicna in etična pravila, ki jih morajo spoštovati pri opravljanju davčnosvetovalnih storitev. Takšna pravila ščitijo naročnike pred malomarnim ravnanjem davčnih svetovalcev, saj nespoštovanje poklicno-etičnih pravil predstavlja podlago za disciplinske postopke zoper kršitelje. Pripravili smo primerjavo poklicno-etičnih pravil izbranih držav in ugotavljali kako in v kakšnem obsegu jih predpisujejo posamezne poklicne organizacije. Na osnovi ugotovitev smo pripravili nekaj predlogov, kako dopolniti slovenske poklicno-etične kodekse, da bi bili po našem mnenju ustreznejši.
Ključne besede: Davčno svetovanje, poklicna etika, poklicno-etična pravila, Slovenija, Združene države Amerike, Velika Britanija.
Objavljeno: 28.01.2010; Ogledov: 1484; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (398,70 KB)

2.
SVETOVALNI DELAVEC IN POKLICNA ORIENTACIJA
Monika Špes, 2010, diplomsko delo

Opis: Izbira poklica je zelo pomembna odločitev vsakega posameznika in zato je nujno, da je premišljena, da odraža posameznikove želje in sposobnosti ter da je po drugi strani primerna za potrebe na trgu dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, kot so poklicna vzgoja, poklicno svetovanje in poklicna orientacija, nadalje smo predstavili načela in cilje poklicne orientacije ter ugotovili, zakaj je potrebna. V teoretičnem delu smo se dotaknili tudi zgodovine poklicne orientacije v Sloveniji ter kako poteka v osnovni in srednji šoli. Predstavili pa smo tudi centre za poklicno usmerjanje in njihove programe. Opredelili smo njene prednosti in slabosti poklicne orientacije in na koncu predstavili še razlike med učenci in učenkami pri poklicni orientaciji. V empiričnem delu pa smo preučevali, koliko so učenci in dijaki seznanjeni z možnostjo pomoči svetovalnega delavca, koliko so informirani o nadaljnjem izobraževanju ter kje bi iskali pomoč pri poklicnih odločitvah. Zanimalo nas je, ali učenci in dijaki poznajo centre za poklicno svetovanje in ali se jim zdi njihovo obiskovanje smiselno. Prav tako pa smo ugotavljali, ali se zdijo učencem in dijakom svetovalni delavci dovolj kompetentni ter kaj menijo o količini poklicne orientacije med poukom.
Ključne besede: poklicna orientacija, svetovalni delavec, poklicna vzgoja, poklicno svetovanje, načela in cilji poklicne orientacije, poklicna orientacija v osnovni in srednji šoli, centri za poklicno svetovanje, prednosti in slabosti
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3335; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (534,10 KB)

3.
VREDNOTENJE KOMPETENC NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN NJIHOV VPLIV NA ZAPOSLITEV INVALIDOV
Zdenka Wltavsky, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zaposlitev invalida je v Sloveniji in tudi v drugih državah desetletja veljala kot ključni indikator za merjenje uspešnosti izida zaposlitvene rehabilitacije. Obstaja pa povezava med kvaliteto izvajanja poklicne rehabilitacije in dviga kvalitete življenja uporabnikov storitev, ki pa pomembno vplivajo na učinkovitost na delovnem področju. V strokovni literaturi se veliko bolj kot z ustrezno usposobljenostjo strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene rehabilitacije, ukvarjajo in razvijajo metodologije in orodja za čim bolj učinkovito izvedbo rehabilitacijskih storitev. Zelo malo avtorjev pa je raziskalo usposobljenost rehabilitacijskih strokovnjakov za uspešno opravljanje te dejavnosti. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju zaposlitvene rrehabilitacije (Matthews et al., 2010, 124-138). Avtorji ugotavljajo, da čeprav so tradicionalna znanja in veščine na področju poklicne rehabilitacije veljala za osrednja na področju rehabilitacijske prakse, je raziskava v avstralskih rehabilitacijskih agencijah pokazala naraščajočo vlogo znanj in veščin povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, katere so najpomembnejše kompetence zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in pogostost uporabe kompetenc pri njihovem delu v treh različnih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji) na osnovi vprašalnika, ki so ga razvili avstralski raziskovalci. Temeljne kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje, poklicna praksa, osebno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji. Specialne kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov. Vrnjenih smo dobili 131 vprašalnikov, od teh 61 iz Slovenije, 34 iz Avstrije in 36 iz Velike Britanije. Pri tem smo uporabili: t-test za dva neodvisna vzorca (spol), analizo variance (izobrazba, država) in Pearsonov koeficient korelacije za primerjavo med zaznavo temeljnih in specialnih kompetenc. Anketiranci so kot najpomembnejše zaznali osebno svetovanje, poklicno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji, najmanj je zaznana pomembnost ukrepov na delovnem mestu in vodenja programov, daleč najpogosteje pa se v praksi poslužujejo osebnega svetovanja, zelo malo pa ukrepov. Podatki raziskave kažejo na močno soodvisnost med zaznavo pomembnosti temeljih in specialnih kompetenc ter srednje močno soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe kompetenc. Ustrezna usposobljenost strokovnjakov na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalidov, vendar na uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč tudi mnogi zunanji faktorji kot so zakonodaja, organiziranost izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta, konkurenčnost drugih kandidatov in drugi.
Ključne besede: zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija, osnovne kompetence, specialne kompetence, osebno svetovanje, poklicno svetovanje, poklicna praksa, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov
Objavljeno: 25.04.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici