1. Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Marković, 2023, diplomsko delo Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 671; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Psihološka pomoč poklicnim gasilcem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKlemen Bohinec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je povzeta raziskava o vplivu stresnih situacij in psihološki pomoči poklicnim gasilcem. Pomen psihološke pomoči interventnim službam se povečuje, vpeljava sistema pomoči pa je postopna in skladna s potrebami. Psihološka pomoč se nudi reševalcem nujne medicinske pomoči, poklicnim gasilcem, policistom in vojakom.
Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj je stres, kako vpliva na poklicnega gasilca in kakšen je sistem psihološke pomoči v poklicnih gasilskih enotah. Raziskava je bila opravljena s pomočjo strokovne literature, tujih raziskav in anketiranjem. Anketa je bila izvedena med poklicnimi gasilci Gasilsko reševanje službe Kranj. V anketi je sodelovalo 39 poklicnih gasilcev, ki so podali odgovore na različne tipe zastavljenih vprašanj. S pomočjo odgovorov anketirancev je bilo podano mnenje o doživljanju stresnih situacij na interveniranju oziroma pri opravljanju dela ter o podpori in psihološki pomoči, ki so jo deležni.
Stres je med poklicnimi gasilci prisoten in povzroča občutke nelagodja, spopadanje s situacijo pa je odvisno od vsakega posameznika. Določeni posamezniki potrebujejo pri spopadanju s stresom in njegovimi posledicami več zunanje pomoči, bodisi s strani družine ali sodelavcev bodisi s strani strokovno usposobljenega osebja. Viri samopomoči so različni in odvisni od posameznikovih navad. Diplomsko delo je s pomočjo raziskave dokazalo, da je stres vedno bolj prisoten. Poklicni gasilci so med bolj izpostavljenimi, zato je odločitev o vpeljavi sistema psihološke pomoči pravilna.
Ključne besede: diplomske naloge, poklicni gasilec, stres, posttravmatska motnja, psihološka pomoč, psihološki zaupnik
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 792; Prenosov: 90
Celotno besedilo (775,49 KB) |
3. Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolahJasmina Denša, 2017, magistrsko delo Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres.
V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem.
Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 122
Celotno besedilo (824,41 KB) |
5. Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcihNatalija Fekeža, 2019, diplomsko delo Opis: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Ključne besede: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1111; Prenosov: 117
Celotno besedilo (468,48 KB) |
6. Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolahRebeka Horvat, 2018, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1629; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega poukaMateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Ključne besede: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1909; Prenosov: 245
Celotno besedilo (180,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Posttravmatska stresna motnja pri poklicnih gasilcih : Gasilska brigada LjubljanaGregor Sterle, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje pojav posttravmatske stresne motnje pri poklicnih gasilcih kot posledice izpostavljenosti travmatičnim ali stresnim dogodkom. Poklicni gasilci so pomembni sestavni del urgentnih služb, delo opravljajo v težkih razmerah ter pod posebnimi pogoji. Pogosto pa so pri opravljanju nalog izpostavljeni nevarnostim med samim posredovanjem. Med opravljanjem nalog se srečujejo z različnimi situacijami; smrtne žrtve v prometnih nesrečah in požarih, utopljenci, itd. Vsi ti dejavniki lahko povzročijo psihične posledice.
Pomembno je, da se soočimo s psihičnimi posledicami, saj se v nasprotnem primeru lahko razvijejo simptomi, zaradi katerih lahko posledično obolimo za posttravmatsko stresno motnjo. Posttravmatsko stresno motnjo povzroči izjemno obremenilen, travmatičen dogodek, ki ga oseba kasneje v mislih neprestano podoživlja. Človeka preganjata močan strah in občutek nemoči.
S pomočjo anonimne ankete smo ugotovili, ali so poklicni gasilci seznanjeni s posledicami travm in stresa ter posledično s posttravmatsko stresno motnjo. Ugotovili smo, kateri travmatični dogodki predstavljajo največjo psihično obremenitev ter morebitno prisotnost simptomov posttravmatske stresne motnje. Zanimalo nas je tudi, ali je v organizaciji ustrezno poskrbljeno za pomoč zaposlenim v tovrstnih primerih.
Ključne besede: stres, stresne motnje, travme, potravmatske stresne motnje, gasilci, poklicni gasilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.04.2014; Ogledov: 2380; Prenosov: 570
Celotno besedilo (521,07 KB) |
9. Doživljanje in soočanje s poklicnim stresom pri gasilcih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTjaša Madjar, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje poklicni stres v gasilski enoti Murska Sobota in Gornja Radgona. Pri tem je posebej predstavljena problematika doživljanja in soočanja s poklicnim stresom, zavedanja in poznavanja posledic/simptomov in odražanje posledic stresa v zasebnem življenju gasilcev. S pomočjo standardizirane ankete (ocenjevalni list) in intervjuja smo ugotavljali kateri stresni dogodki v času intervencije pomenijo najvišjo obremenitev za gasilca, kako doživljajo stres gasilci po intervenciji, kako se spopadajo z njim, na kakšen način vpliva na njihovo zasebno življenje/zdravje, ter kakšni so predlogi za pomoč pri soočanju z gasilskim stresom v organizaciji. Raziskava je pokazala da je najbolj stresen dogodek v času trajanja intervencije smrt ali poškodba otroka. Prav tako ugotavljamo, da je poznavanje in zavedanje stresa, ter njegovih posledic slabo, prav tako je slabo poskrbljeno za soočanje z problematiko na ravni organizacije. Rezultati intervjujev so pokazali težnjo gasilcev za resnejši pristop s strani vodilnih v društvu, ter možnost za strokovno svetovanje (pomoč) s strani psihologa ali svetovalca v organizaciji.
Ključne besede: stres, poklicni stres, soočanje, gasilstvo, gasilci, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 2754; Prenosov: 523
Celotno besedilo (902,17 KB) |
10. |
