Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Ključne besede: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2019; Ogledov: 1830; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,82 MB)