Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih letih smo priča čedalje večjemu prikazu neupoštevanja etike. Etično ravnanje postaja vse pomembnejše tako na zasebnem kot na poslovnem področju saj se zavedamo, da so pomembni tudi drugi dejavniki za dolgoročno uspešnost podjetja. Mnenja različnih avtorjev so si skupna v tem, da se etika splača in pozitivno vpliva na poslovno uspešnost podjetja. Pa je temu res tako? V prvem delu diplomskega seminarja smo najprej opisali etiko na splošno. Teoretično smo opisali kaj je poslovna etika, poklicna etika in do kakšnih etičnih dilem prihaja v podjetju. Razložili smo pojem poslovne uspešnosti in njeno merjenje s pomočjo različnih kazalnikov. Teorijo smo preverili na praktičnem primeru 169 slovenskih podjetij. Cilj diplomskega seminarja je bil raziskati vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost. Ugotovili smo, da je etika2, katere trditev se je glasila da je dober računovodja lahko samo visoko moralna osebnost ki mu resničnost in poštenost pomenita glavni načeli delovanja, pozitivno statistično povezana s poslovno uspešnostjo, merjeno kot rast PI v letih od 2008 do 2013 (korelacijski koeficient 0,207). To pomeni, da z etiko lahko pojasnimo približno 4% razlik v poslovni uspešnosti opazovanih podjetij.
Ključne besede: etika, poslovna etika, poklicna etika, etične dileme, uspešnost podjetja, kazalniki poslovne uspešnosti
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 1082; Prenosov: 194
Celotno besedilo (684,01 KB)

Opis: Poklicna matura v Republiki Sloveniji je zrelostni izpit, ki je zakonsko opredeljen. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in možnost vpisa v terciarno izobraževanje. V teoretičnem in empiričnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo zbirali na osnovi primarnih in sekundarnih virov. V raziskavi smo uporabili statistične vire, poročila, ocene in ugotovitve rezultatov vseh rokov poklicne mature 2010 in poklicnih matur v prejšnjih letih. Cilj raziskave je opredelitev kandidatov poklicne mature glede na njihovo uspešnost, starost, status, spol in glede na način opravljanja poklicne mature. V raziskovalnem delu smo z analizo podatkov ugotovili odvisnost med uspehom v zadnjih letnikih srednješolskega izobraževanja in uspehom na poklicni maturi ter kako se izražajo ključne in poklicne kompetence v rezultatih pri posameznih predmetih poklicne mature. Poklicno maturo 2010 je opravljalo 12.545 kandidatov in jo opravilo 11.705 kandidatov, kar predstavlja 93,3 % delež. Glede na status je bilo prijavljenih 66 % dijakov in 34 % »drugih«, ki so pretežno kandidati iz izobraževanja odraslih. Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili med bolj uspešnimi generacijami od začetka poklicne mature 2002 dalje. Splošna razgledanost, merjena prek rezultatov pri prvem izpitnem predmetu (slovenščina) in pri tretjem izpitnem predmetu, vrednotena z ocenami med zadostno in odlično, je v spodnji meji srednje vrednosti. Povprečen uspeh, dosežen pri drugem predmetu poklicne mature 2010 znaša 2,74. To je več kot pri tretjem predmetu (2,67) in pri materinščini (2,65). Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem izpitnem predmetu (3,71) in je približno enaka kakor v preteklih letih. Pri izračunu korelacije med uspehom ob koncu srednješolskega izobraževanja ali med vsoto ocen pri maturitetnih predmetih in splošnim učnim uspehom na poklicni maturi 2010 sta bili ugotovljeni statistično pomembni vrednosti Pearsonovega koeficienta (0,64 in 0,70). Zavod RS za šolstvo in svetovalci iz Centra za poklicni izobraževanje so izvedli v šolskem letu 2009/2010 več seminarjev in študijskih srečanj in s tem pripomogli k dvigu kakovosti izvedbe izpitov. Kadar umestimo ocenjeno splošno razgledanost pri poklicni maturi v okvire ključnih kompetenc sporazumevanja v maternem jeziku in tujih jezikih ter matematične kompetence, ugotovimo da je le-ta bolj kot ne na spodnji stopnji povprečja. Sprejem evropskega ogrodja kvalifikacij kot referenčnega ogrodja za kvalifikacije v nacionalnem sistemu in graditev kreditnega sistema v poklicnem izobraževanju, dajejo velik poudarek učnim dosežkom posameznikov, ki jih na srednješolski ravni izražajo z uspehom na poklicni maturi in so predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem evropskem prostoru izobraževanja in dela ter imajo velik pomen pri uveljavljanju nacionalne in evropske politike zaposlovanja.
Ključne besede: poklicna matura, rezultati poklicne mature, uspešnost izobraževanja, kakovost, ključne in poklicne kompetence.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 2158; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,19 MB)

Ključne besede: delovna uspešnost, motiviranje, odličnost, človek, individualizem, zaznavanje, čustva, psihologija osebnosti, kadri, planiranje kadrov, delovna sila, predstava, pozitivizem, poklicna uspešnost, medosebni odnosi, kreativnost, ustvarjalnost, učenje, sposobnosti, rezultati, komuniciranje, moč
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1612; Prenosov: 55
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: revizija, revizor, kontrola, navodila, notranja revizija, vodstveno računovodstvo, integracijski procesi, povpraševanje, planiranje, dokumentacija, zavarovanje, materialno poslovanje, tveganje, učne metode, učni proces, poklicna uspešnost, finančna poročila, poslovna etika, strokovnjaki, računovodski delavci, zakonodaja, procesi, informacijska tehnologija, aplikacija, prodaja, vzorčenje, cikli, testiranje, transakcije, plačilni instrumenti, podatki, skladiščenje, gotovina, bilanciranje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2068; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: manager, uspešnost poslovanja, sposobnosti, vodenje, odgovornost, management, kadri, motiviranje, psihologija osebnosti, človek, teamsko delo, komuniciranje, poslovno okolje, kadrovska politika, strategija, poklicna uspešnost, poslovni proces, poslovni razgovori, človeški potencial, zaposlenost
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1485; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo