| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SVETOVALNI DELAVEC IN POKLICNA ORIENTACIJA
Monika Špes, 2010, diplomsko delo

Opis: Izbira poklica je zelo pomembna odločitev vsakega posameznika in zato je nujno, da je premišljena, da odraža posameznikove želje in sposobnosti ter da je po drugi strani primerna za potrebe na trgu dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, kot so poklicna vzgoja, poklicno svetovanje in poklicna orientacija, nadalje smo predstavili načela in cilje poklicne orientacije ter ugotovili, zakaj je potrebna. V teoretičnem delu smo se dotaknili tudi zgodovine poklicne orientacije v Sloveniji ter kako poteka v osnovni in srednji šoli. Predstavili pa smo tudi centre za poklicno usmerjanje in njihove programe. Opredelili smo njene prednosti in slabosti poklicne orientacije in na koncu predstavili še razlike med učenci in učenkami pri poklicni orientaciji. V empiričnem delu pa smo preučevali, koliko so učenci in dijaki seznanjeni z možnostjo pomoči svetovalnega delavca, koliko so informirani o nadaljnjem izobraževanju ter kje bi iskali pomoč pri poklicnih odločitvah. Zanimalo nas je, ali učenci in dijaki poznajo centre za poklicno svetovanje in ali se jim zdi njihovo obiskovanje smiselno. Prav tako pa smo ugotavljali, ali se zdijo učencem in dijakom svetovalni delavci dovolj kompetentni ter kaj menijo o količini poklicne orientacije med poukom.
Ključne besede: poklicna orientacija, svetovalni delavec, poklicna vzgoja, poklicno svetovanje, načela in cilji poklicne orientacije, poklicna orientacija v osnovni in srednji šoli, centri za poklicno svetovanje, prednosti in slabosti
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3333; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (534,10 KB)

2.
VLOGA UČITELJEV PRI POKLICNI ORIENTACIJI MLADOSTNIKOV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tadeja Strnad, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje poklicno orientacijo, izvajanje omenjene dejavnosti v osnovni in srednji šoli, vlogo šolske svetovalne službe in učiteljev ter njihovo sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti poklicne orientacije. Teoretični del diplomskega dela zajema natančno opredelitev poklicne orientacije, smernice, ki jih narekuje Evropska unija, teoretične podlage izbire poklica, dejavnike poklicne odločitve, razvoj poklicne orientacije v Sloveniji ter njeno organizacijo v osnovni in srednji šoli danes. Podrobno je razložena vloga in sodelovanje učiteljev pri poklicni vzgoji, kot eni izmed temeljnih aktivnosti poklicne orientacije. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji Podravske in Pomurske regije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo posamezne dejavnike, ki vplivajo na izbiro poklica pri mladostnikih; kakšna je vloga učiteljev in šole pri poklicni orientaciji oz. poklicni vzgoji in spoznati, kakšno je sodelovanje med učitelji in šolsko svetovalno službo pri načrtovanju in izvedbi poklicne orientacije. Pri vseh vidikih raziskovalnega problema smo preverili obstoj razlik glede na delovno mesto učiteljev. Rezultati kažejo, da učitelje sebe prepoznavajo kot pomemben člen poklicne orientacije, vendar se v posamezne aktivnosti premalo vključujejo. Ugotovili pa smo, da je večina učiteljev, ne glede na pogostost in intenzivnost vključenosti v poklicno orientacijo, s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo zadovoljnih. Prav tako smo spoznali, da so osnovnošolski učitelji s poklicno orientacijo nekoliko bolj povezani. Naša ugotovitev se sklada z dosedanjimi teoretičnimi spoznanji. Slednja pravijo, da imajo osnovnošolski učitelji pri poklicni orientaciji večjo vlogo od srednješolskih, in sicer zaradi večje zastopanosti poklicne vzgoje.
Ključne besede: dejavniki poklicne izbire, poklicna orientacija, poklicna vzgoja, osnovna in srednja šola, šolska svetovalna služba, vloga učiteljev, sodelovanje
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1497; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEV
Lana Matjašič - Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje. V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji. V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1923; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Vpliv dejavnikov na izbiro študija zdravstvene nege
Rebeka Planinc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pomanjkanje medicinskih sester postaja globalni problem, zato je potrebno razumeti dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da se odloči za ta poklic. Razloge zakaj se nekdo odloči za določen poklic so začeli teoretiki podrobneje raziskovati šele ob koncu 18. stoletja. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro študija zdravstvene nege.Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika sestavljenega iz 11 vprašanj, na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji. Sodelovalo je 90 študentov. Raziskavo smo izvedli meseca avgusta 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so notranji dejavniki, kot so možnost pomagati drugim in delo z ljudmi najpomembneje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev za izbiro študija zdravstvene nege. Po oceni pomembnosti jim nato sledijo zunanji dejavniki z možnostjo razvoja kariere, nato zaposlitvena stabilnost in z njo možnost zaposlitve v tujini. Dejavniki, ki so jih anketiranci označili kot najmanj vplivne so vpliv drugih na odločitev izbire študija.
Ključne besede: poklic medicinske sestre, izbira poklica, poklicna orientacija, psihološke teorije, sociološke teorije
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 512; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanju
Marjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 182; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici