| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Ključne besede: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (966,08 KB)

2.
Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v sloveniji
Sara Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.
Ključne besede: Matura, splošna, poklicna, Zakon o maturi, Državni izpitni center
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 983; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (363,59 KB)

3.
Umestitev izpitov iz angleščine na splošni in poklicni maturi v skupni evropski jezikovni okvir
Suzana Bitenc Peharc, Veronika Rot Gabrovec, Andrej Stopar, Alenka Tratnik, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek najprej primerja nekatere vidike slovenske splošne in poklicne mature iz angleščine, nato pa predstavi del rezultatov projekta Umestitev izpitov iz angleščine v Skupni evropski referenčni okvir za jezike, ki je potekal v obdobju 2008-10.
Ključne besede: SEJO, splošna matura, poklicna matura, umestitev izpitov
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (255,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
PRIPRAVA NA USTNI DEL MATURITETNEGA IZPITA IZ SLOVENŠČINE
Nives Roter, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Priprava na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine smo se v prvem delu posvetili teoretičnim izhodiščem. Osvetlili smo pojme matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na splošno ter poklicno maturo, slovenščina na maturi. V drugem delu smo se usmerili v raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu smo tako izpostavili hipoteze, ki smo jih ob rezultatih raziskave potrdili ali ovrgli. Namen je bil predvsem predstaviti priprave na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine na poklicni in splošni maturi. Iskali smo razlike in podobnosti v načinu priprave, uspešnosti priprave, motiviranosti za pripravo na maturo v gimnazijah in strokovnih šolah. Pridobljene podatke smo obdelali ter jih prikazali s pomočjo tabel in grafov in jih podprli s svojim mnenjem ter z argumenti. Raziskavo smo izvedli na dveh različnih srednjih šolah. Temeljni cilj je bil izpostaviti razlike med splošno ter poklicno maturo, zato smo izbrali eno strokovno šolo ter eno gimnazijo. Rezultati raziskave kažejo, da se pojavljajo razlike v pripravi na maturo med dijaki strokovnih šol ter dijaki gimnazij. Dijaki so za maturo ter za priprave na maturo premalo motivirani, prav tako se zdijo dijaki premalo samozavestni ter prepričani v svoje znanje in uspeh na maturi.
Ključne besede: matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na maturo, slovenščina na maturi, gimnazija, strokovna šola.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 4971; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

5.
IZRAŽANJE POKLICNE KOMPETENČNOSTI IN SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI V REZULTATIH POKLICNE MATURE
Karmen Lemut, 2012, magistrsko delo

Opis: Poklicna matura v Republiki Sloveniji je zrelostni izpit, ki je zakonsko opredeljen. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in možnost vpisa v terciarno izobraževanje. V teoretičnem in empiričnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo zbirali na osnovi primarnih in sekundarnih virov. V raziskavi smo uporabili statistične vire, poročila, ocene in ugotovitve rezultatov vseh rokov poklicne mature 2010 in poklicnih matur v prejšnjih letih. Cilj raziskave je opredelitev kandidatov poklicne mature glede na njihovo uspešnost, starost, status, spol in glede na način opravljanja poklicne mature. V raziskovalnem delu smo z analizo podatkov ugotovili odvisnost med uspehom v zadnjih letnikih srednješolskega izobraževanja in uspehom na poklicni maturi ter kako se izražajo ključne in poklicne kompetence v rezultatih pri posameznih predmetih poklicne mature. Poklicno maturo 2010 je opravljalo 12.545 kandidatov in jo opravilo 11.705 kandidatov, kar predstavlja 93,3 % delež. Glede na status je bilo prijavljenih 66 % dijakov in 34 % »drugih«, ki so pretežno kandidati iz izobraževanja odraslih. Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili med bolj uspešnimi generacijami od začetka poklicne mature 2002 dalje. Splošna razgledanost, merjena prek rezultatov pri prvem izpitnem predmetu (slovenščina) in pri tretjem izpitnem predmetu, vrednotena z ocenami med zadostno in odlično, je v spodnji meji srednje vrednosti. Povprečen uspeh, dosežen pri drugem predmetu poklicne mature 2010 znaša 2,74. To je več kot pri tretjem predmetu (2,67) in pri materinščini (2,65). Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem izpitnem predmetu (3,71) in je približno enaka kakor v preteklih letih. Pri izračunu korelacije med uspehom ob koncu srednješolskega izobraževanja ali med vsoto ocen pri maturitetnih predmetih in splošnim učnim uspehom na poklicni maturi 2010 sta bili ugotovljeni statistično pomembni vrednosti Pearsonovega koeficienta (0,64 in 0,70). Zavod RS za šolstvo in svetovalci iz Centra za poklicni izobraževanje so izvedli v šolskem letu 2009/2010 več seminarjev in študijskih srečanj in s tem pripomogli k dvigu kakovosti izvedbe izpitov. Kadar umestimo ocenjeno splošno razgledanost pri poklicni maturi v okvire ključnih kompetenc sporazumevanja v maternem jeziku in tujih jezikih ter matematične kompetence, ugotovimo da je le-ta bolj kot ne na spodnji stopnji povprečja. Sprejem evropskega ogrodja kvalifikacij kot referenčnega ogrodja za kvalifikacije v nacionalnem sistemu in graditev kreditnega sistema v poklicnem izobraževanju, dajejo velik poudarek učnim dosežkom posameznikov, ki jih na srednješolski ravni izražajo z uspehom na poklicni maturi in so predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem evropskem prostoru izobraževanja in dela ter imajo velik pomen pri uveljavljanju nacionalne in evropske politike zaposlovanja.
Ključne besede: poklicna matura, rezultati poklicne mature, uspešnost izobraževanja, kakovost, ključne in poklicne kompetence.
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 1643; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici