1. |
2. |
3. |
4. Ugled poklica računovodij v računovodskih servisihKlara Jovan, 2022, diplomsko delo Opis: Računovodstvo je ključni dejavnik vsakega poslovanja v podjetjih. Kljub temu ima ta poklic premalo ugleda v družbi. Za to so različni razlogi, predvsem pa poročanje medijev in javni škandali v tej stroki.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena kratka zgodovina računovodstva, funkcije, vrste računovodskih področij, strokovni nazivi in pravna ureditev računovodstva. Poleg tega je predstavljen tudi ugled te stroke in ugled računovodij. V drugem oziroma empiričnem delu je opredeljena raziskovalna anketa, s katero želimo predstaviti, kakšen ugled ima poklic računovodje v družbi.
Ključne besede: računovodstvo, poklic računovodij, poklicni ugled, ugled računovodij, računovodski servis.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 734; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Naklonjenost računovodij za delo od domaAnže Kokol, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih doživljamo občutne spremembe na skoraj vseh področjih našega življenja in del teh sprememb je tudi način izvajanja dela. Teh načinov je več in vsi predstavljajo alternativo klasični podobi dela. Eden izmed ključnih je tudi delo, ki ne poteka v prostorih delodajalca. Gre za delo, ki se lahko izvaja kjerkoli, v kavarni, na potovanju in tudi doma.
Delo od doma ima veliko prednosti, kot so fleksibilnejši urnik dela, boljše usklajevanje dela in prostega časa ter večjo produktivnost zaposlenih. Ima pa tudi določene slabosti, najbolj prepoznana med njimi je nedvomno zabrisana meja med poslovnim in zasebnim življenjem. Seveda pa ta ureditev dela ni primerna za vsak poklic, saj vsi opravljajo drugačne naloge ter zahtevajo drugačne vire in ureditve. Tako načeloma velja dejstvo, da bolj kot je poklic odvisen od kraja opravljanja dela, manj je primeren za izvajanje na domu.
Med primernejšimi izstopa računovodski poklic, kar pa še ne pomeni, da si zaposleni v tem poklicu sploh želijo delati od doma. Vprašanje tako je, ali računovodje sploh želijo delati od doma.
V magistrski nalogi smo s pomočjo vprašalnika, ki smo ga samostojno oblikovali na podlagi preučene literature, zbrali podatke, ki smo jih potrebovali za analizo. Skupaj smo v dneh med 14.4.2021 in 12.5.2021 zbrali 285 odgovorov računovodij, zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih zasebnega sektorja.
Rezultati raziskave so pokazali, da so računovodje v slovenskih podjetjih naklonjeni delu od doma ter da bi to obliko dela želeli opravljati. Kljub temu pa se tradicionalni pisarni še ne bi v celoti odrekli, saj dajejo prednost hibridni ureditvi, v kateri bi večino delovnih dni preživeli v pisarni, preostanek dela pa bi opravili od doma.
Ključne besede: naklonjenost, računovodski poklic, delo od doma, COVID-19, računovodje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,66 MB) |
6. Kako izboljšati podobo računovodskih poklicev?Valentina Križanec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako se je začelo trgovati in kako je nastalo računovodstvo skozi stoletja. V literaturi najdemo tudi različne definicije računovodstva.
Pravzaprav ni enotne razlage, lahko pa vse definicije, ki so jih navedli znani računovodje in inštituti, povzamemo v eno opredelitev. Predstavljeni so tudi ostali računovodski poklici, kot so revizorji in knjigovodje. Pri knjigovodjah je prestavljeno, s katerimi opravili se ukvarjajo v organizacijah, kakšne knjigovodske listine uporablja in kako. Pri revizorjih je opisano, kdo vse lahko opravlja to delo, kako ga opravljajo in kakšni so dogovorjeni postopki izvajanja revizijskih del.
V raziskovalnem delu je iz različnih člankov predstavljeno, kako v različnih državah dojemajo računovodstvo in na splošno računovodje, kakšen je ugled računovodij po svetu in kaj bi lahko spremenili ter popravili za bolšji ugled le-teh.
Ključne besede: računovodstvo, revizija, knjigovodstvo, podoba, poklic
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 147
Celotno besedilo (476,16 KB) |
7. Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinahAnja Veit, 2020, magistrsko delo Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine.
Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1222; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,26 MB) |
8. Profesionalizacija zasebnega varstva v SlovenijiMiha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil opraviti analizo razvoja zasebnega varstva, predstaviti razvitost posameznih značilnosti poklicev/profesij in nakazati rešitve za nadaljevanje procesa profesionalizacije zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljen je bil pregled znanstvenih in strokovnih del, zakonskih in podzakonskih aktov, evidenc, seznamov in spletnih strani državnih organov, zbornic, izobraževalnih ustanov, profesionalnih združenj idr. Prispevek je koncipiran okrog ključnih značilnosti procesa profesionalizacije, kot so zakonska zaščitenost poklica/profesije, izobraževanje in usposabljanje, profesionalna etika, obstoj strokovnih revij, profesionalna združenja in odnosi z javnostmi.Ugotovitve:Zasebno varovanje in detektivska dejavnost se v Sloveniji razvijata že približno trideset let. V tem času so se razvili različni poklici, določeni so bili poklicni standardi in nastale so ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Poklici na področju zasebnega varovanja so bolje zakonsko zaščiteni kot detektivski poklic. Med ostalimi značilnostmi procesa profesionalizacije sta zelo izražena profesionalna etika in obstoj profesionalnih združenj, kar pa ne preseneča, saj sta celo zapovedana z zakonom. Slabše kaže na področju strokovnih revij in odnosov z javnostmi, saj je zasebno varstvo v družbi še vedno slabo prepoznavno. Za uspešen nadaljnji razvoj in profesionalizacijo zasebnega varstva bo treba dokončno urediti področje izobraževanja in usposabljanja, preprečiti nelojalno konkurenco, zasebnovarnostnemu osebju pa zagotoviti boljše plače. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo celostno študijo in oceno procesa profesionalizacije zasebnega varstva v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.
Ključne besede: zasebno varstvo, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, profesionalizacija, poklic, profesija, izobraževanje, usposabljanje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1086; Prenosov: 165
Celotno besedilo (451,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Razvoj poklica bančnikMarko Jezernik, 2017, diplomsko delo Opis: Bančništvo se je razvijalo skozi zgodovino, kakor tudi poklic bančnika. Danes ima poklic bančnika povsem drugačen pomen, kakor v preteklosti. V samih začetkih ustanavljanja in poslovanja bank je bančnik opravljal enostavne bančne posle. Njegovo delo je bilo cenjeno in v družbi je imel ugled. Skozi zgodovino se je vloga bančnika in njegovo mesto v družbi spreminjala. Spremembe so se vrstile tako na področju vrste poslov, katere so opravljali, na področju načina dela kakor tudi na družbenem področju.
Danes je vloga in pomen bančnika popolnoma drugačna kakor nekoč. Na navedeno predvsem vliva razvoj gospodarstva in potrebe, ki iz slednjega izhajajo. Bančništvo se razvija zelo hitro in skuša zadovoljiti potrebe in želje tako posameznikov kakor tudi poslovnih subjektov. Vse to terja od bančnikov, ki želijo ta poklic opravljati, nenehno izobraževanje tako na področju strokovnega znanja kakor tudi gradnjo kompetenc in izpopolnjevanje osebnostnih lastnosti.
Današnja družba namreč terja od bančnika, da je po eni strani že pravi »supermen«, ki pozna ponudbo banke, obvlada osebno prodajo ter ostale komponente, ki prispevajo k uspehom v trženju. Politika vsake banke je namreč neomajno usmerjena v doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov poslovanja in se ne ozira na zmožnosti bančnikov, kateri so v njej zaposleni. Na drugi strani pa smo priča razvoju modernega bančništva, kjer je vloga bančnika vse manjša.
Ključne besede: bančništvo, menedžment človeških virov, poklic bančnik, kompetence, osebnostne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 06.11.2017; Ogledov: 1936; Prenosov: 156
Celotno besedilo (852,15 KB) |
10. Vpliv dejavnikov na izbiro študija zdravstvene negeRebeka Planinc, 2017, diplomsko delo Opis: Pomanjkanje medicinskih sester postaja globalni problem, zato je potrebno razumeti dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da se odloči za ta poklic. Razloge zakaj se nekdo odloči za določen poklic so začeli teoretiki podrobneje raziskovati šele ob koncu 18. stoletja. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro študija zdravstvene nege.Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika sestavljenega iz 11 vprašanj, na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji. Sodelovalo je 90 študentov. Raziskavo smo izvedli meseca avgusta 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so notranji dejavniki, kot so možnost pomagati drugim in delo z ljudmi najpomembneje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev za izbiro študija zdravstvene nege. Po oceni pomembnosti jim nato sledijo zunanji dejavniki z možnostjo razvoja kariere, nato zaposlitvena stabilnost in z njo možnost zaposlitve v tujini. Dejavniki, ki so jih anketiranci označili kot najmanj vplivne so vpliv drugih na odločitev izbire študija.
Ključne besede: poklic medicinske sestre, izbira poklica, poklicna orientacija, psihološke teorije, sociološke teorije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1855; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,28 MB) |
