Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z diplomsko nalogo smo raziskovali napredek otrok v razvoju pojmovanja osebne higiene. V ta namen smo načrtovali tedenske dejavnosti, v katere je bilo vključenih 16 otrok, starih 3 do 4 leta. Z aktivnimi načini dela, kot so izvedba eksperimentov, uporaba modela, ogled fotografij ter uporaba konkretnih pripomočkov, smo otrokom predstavili osebno higieno, higieno rok, higieno zob in mikrobe. Pred izvedbo tedenskih dejavnosti smo z otroki izvedli še individualne intervjuje o obravnavani vsebini. Intervjuje z istimi vprašanji smo ponovili tudi po izvedbi dejavnosti. Tako smo preverili napredek otrok pri razumevanju pojma čistoče, poznavanju mikrobov, pomenu umivanja rok z milom in toplo vodo, poznavanju pripomočkov za osebno higieno ter pomenu umivanja zob z zobno kremo. Ugotovili smo, da so otroci ob tedenskih dejavnostih napredovali v razumevanju osebne higiene. Največji napredek je bil viden pri poznavanju mikrobov in pripomočkov za osebno higieno. Pri razumevanju pomena uporabe zobne kreme pa napredka v odgovorih otrok še ni bilo zaznati.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj pojmovanja otrok, napredek, osebna higiena, dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 24.03.2023; Ogledov: 770; Prenosov: 145
Celotno besedilo (4,78 MB)

Opis: Pomemben del v izobraževanju prihodnjih učiteljev predstavlja pedagoška praksa, katere obseg se je v bolonjskih študijskih programih povečal. Študent dobi prve praktične izkušnje že v prvih letih študija preko opazovalne prakse. V času pedagoške prakse ga spremlja mentor, ki ima v odnosu s študentom pomembno vlogo. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo skozi teoretična izhodišča, je mentorstvo in pedagoška praksa. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pojme, vezane na mentorstvo, in s tem odgovorimo na vprašanja: opredelitev mentorstva, kakšne lastnosti mora imeti mentor, kakšne so njegove naloge, kakšen je pomen mentorstva in kakšne so njegove kompetence. Predstavimo tudi vlogo mentorja pri spodbujanju profesionalne rasti študentov - prihodnjih učiteljev in pomena izobraževanja. Predstavimo pojem pedagoške prakse, njeno vlogo in pomen praktičnega usposabljanja. Dotaknemo se pomena refleksije, ki je pri opravljanju pedagoške prakse zelo pomembna. Opozorimo tudi na pomen hospitacij, na pomembnost medsebojnega sodelovanja med mentorjem in študentom. Zaključimo s poglavjem o oblikovanju, načrtovanju in vodenju pedagoške prakse. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na: - pedagoško prakso, kakor jo zaznavajo študentje 4. letnikov univerzitetnega študijskega programa razredni pouk vseh treh slovenskih pedagoških fakultet; - izkušnje mentorjev in njihovo vlogo v času pedagoške prakse; - oblikovanje modela organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju v osnovni šoli pri likovni vzgoji v Sloveniji, ki je lahko prenosljiv na ostala predmetna področja. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se prav takšna kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načinov med seboj dobro dopolnjuje in prepleta. Glavna ugotovitev raziskave je, da je organizacija pedagoške prakse, ki je bila v veljavi v času pred iztekom univerzitetnih študijskih programov razredni pouk, pomanjkljiva. To ugotavljamo pri spremljanju hopistacijskih ur likovne vzgoje. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da zaznave študentov kažejo na dva problema. Prvega vidimo v ustreznosti zaznav študentov, ki je lahko odvisna od strokovnega znanja študenta. Drugi problem pa se kaže pri izvajanju hospitacijskih ur likovne vzgoje mentorjev študentom, ki so bili vključeni v raziskavo. Zaznave študentov kažejo na strokovne pomanjkljivosti na področju poučevanja likovne vzgoje pri mentorjih. Zato smo zasnovali model organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju osnovne šole v Sloveniji, s pomočjo katerega želimo študentom zagotoviti kakovostne hospitacijske ure posameznih predmetnih področij, ki bi jih dosegli z ustrezno usposobljenim hospitacijskim mentorjem za posamezno predmetno področje. Nov model vzpostavlja tesnejšo vez med mentorji na osnovnih šolah in organizatorji pedagoške prakse ter predmetnimi didaktiki na fakultetah preko sodelovanja in stalnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, mentorjeva pojmovanja, študentova pojmovanja, reflektivno poučevanje, razredni pouk, likovna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 30.01.2014; Ogledov: 3379; Prenosov: 334
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka opredeljuje profesionalni razvoj učiteljev, njegove bistvene značilnosti, faze in modele ter dejavnike, ki vplivajo nanj. V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka procesno orientirani v svojih pojmovanjih pri lastnem učenju, in sicer glede regulacije učenja, znanja, skupinskega učenja, sposobnosti in tolerance do negotovosti. Prav tako smo proučili, kakšna sta njihov pogled in odnos do stalnega strokovnega spopolnjevanja. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in pedagoško akademijo ter učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let, več kot 20 let poučevanja). Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med učitelji z različno zaključeno fakulteto/akademijo in med učitelji z različnim številom let poučevanja v pojmovanjih lastnega učenja ni bistvenih razlik. Večini učiteljev so bližja procesno orientirana pojmovanja in ne tradicionalna. V odnosu do stalnega strokovnega spopolnjevanja prav tako ni bistvenih razlik, statistično značilna razlika se kaže le v vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega spopolnjevanja. Tako smo interpretirali rezultate glede na celoten vzorec. Učitelji se med različnimi oblikami vseživljenjskega učenja najpogosteje udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, nad katerimi so se jim pričakovanja le delno uresničila. Obiskujejo jih pogosto in večinoma zaradi seznanitve z novostmi. Uporabnost programov spopolnjevanja v praksi je velika, še več dodatnega spopolnjevanja pa si učitelji želijo na področjih integracije otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Ključne besede: profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka, značilnosti profesionalnega razvoja, faze in modeli profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, učiteljeva pojmovanja in prepričanja, stalno strokovno spopolnjevanje.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 4774; Prenosov: 941
Celotno besedilo (923,40 KB)